Zgodovina: ZLATA DOBA ATEN

grško perzijske vojne spremenijo razmerje moči v grčiji: Šparta se uveljavi kot kopenska sila, Atene pa kot pomorska sila
pod atenskim vodstvom so leta 477 pr. Kr. ustanovili Atiško - Delsko zvezo (boj proti Perzijcem); na enakopravnosti zasnovane zveza se je kmalu spemenila v atenski imperij
premaganim ali sumljivim zaveznikom so vsiljevali naseljence - kleruhe, s pomočjo katerih so jih nadzorovali

1.) Periklej - doba demokracije

Perzijske vojne spremenijo politične razmere v Atenah:

teti (veslači na ladjah) so prišli do političnih pravic
največji zaviralec političnih pravic c Atenah je bil areopag - odsluženi arhonti (nadzorovali uradnike in ohranjali zastarel politični sistem)
po umoru Efialta 462. leta pr. Kr. (zmanjševal pomen areopaga) z reformami nadaljuje Periklej

Prednosti reform:

oblast v državi sta prevzela ljudska skupščina in svet petstotih - bule, katerega si je Solon zamislil kot sodišče, je postal "vlada" (razdelili na 10 skupin s po 50 člani - pritanije, ki so vladali po desetino leta)
znotraj petdeseterice je vlada manjši odbor, ki je dnevno volol predsednika - s hitrimi menjavami funkcij želeli preprečiti, da bi uradniki dobili preveliko oblast
nobena uradniška služba ni trajala več kot 1 leto
uradnikov niso volili, ampak določali z žrebom ( z žrebom niso določali vojskovodij - strategov in finančnih uradnikov - te funkcje so zahtevale posebno znanje, zato se to ni prepustilo naključnemu žrebu)
Periklejeva politična ureditev Aten je v vsem antičnem svetu veljala za najbolj demokratično

Slabosti reform:

ni bilo prave oblasti
pojav demagogov - politikov, ki so ljudi s "sladkimi" besedami vodili po trenutnem razpoloženju, brez "pogleda" v prihodnost
sodišča: ker je bilo za sprejemanje zakonov pristojno vse ljudstvo, so se hitro menjevali, zato so bile sodbe velikokrat odvisne od trenutnega razpoloženja ljudi
političnih pravic niso imeli tujci, sužnji in ženske (politične pravice le okoli 20% ljudi)
razcvet atenske demokracije so omogočili številni sužnji in finančna sredstva, ki so jih (nepošteno) dobivali iz blagajne Atiško - Delske zveze

2.) Atene v Periklejevem času

Demokracija pa je sprostila kulturno ustvarjanje na vseh področjih:

gradnja partenona - templja posvečenega Ateni Partenos (Devici), na Akropoli so preoblikovali erahtejon (še eno Atenino svetišče), ki je slaven po stoi - stebre nadomeščajo kipi deklet kariatid, ki za kazen nosijo težo zgradbe; dogradili tempelj nike (zmage), ob vznožju Akropole zgradili še Hefajstovo svetišče in odenon - prostor namenjen glasbenikom, zgradili "dolgi zid" (6.5 km dolgo obzidje), ki je povezovalo Atene s Pirejem - glavnim pristaniščem atenske države

Atene so v 5. stoletju pr. Kr. postale kulturna prestolnica sveta:

Zgodovina