MINOJSKA (=KRETSKA) KULTURA

• Kreta je na podlagi dobrih pomorskih zvez z Egiptom, Sirijo, MA, Grčijo in zahodom sprejemala vplive različnih kultur. Tukaj je najprej na grškem območju nastala visoka kultura.
• Vzpon se je pričel okoli leta 2200 pr.n.št. (zgodnja minojska doba). Sledila je gradnja palač na Knosu ali Fajstu.
• Prebivalstvo Krete je večinoma prebivalo v vaseh (ribiških in poljedelskih). Njihov izvor in etnična pripadnost sta neznana.
• V začetku srednje minojske dobe okoli 2000 pr.n.št. se je razvila svojevrstna dvorna kultura (otoku vladajo močne družine)
• Življenje se je odvijalo v mestnih naselbinah.
• Po legendarnem izročilu je bil najpomembnejši kretski vladar Minos (vladal v Knososu, »Minotaver«)
• Starejša, pretežno kmečka kultura je propadla.
• Središče političnega in gospodarskega življenja so postale palače. Zaradi varne lege otoka so bili ti dvorci brez obzidja.
• Omembe Krete najdemo v tem času pod imeni Keftiu, Kaphthor, Kaptara na napisih iz Egipta, Babilonije in Sirije.
• Med Kreto in bližnjim vzhodom je potekala živahna trgovina. Močna trgovska in vojaška mornarica je zagotovila monopol (stanje na tržišču, ko je poenoten ponudnik blaga = thalassokratia). Največji razcvet trgovina doživi v 16. In 15. Stoletju pr.Kr.
  Na kulturnem področju se je Kreta najbolj naslonila na Egipt. Od tam so prevzeli papirus in zamisel o oblikovanju hieroglifske pisave. Vplivi so vidni tudi v umetnosti in arhitekturi.
• Kretsko slikarstvo: razvoj v srednjem minojskem obdobju. Priljubljeni barvi sta bili poseben odtenek rdeče in sinje modra (prinašala srečo).
• Okoli 1700 pr.n.št. je kulturo prizadela katastrofa, ki okvirno časovno sovpada s prihodom Hiksov v Egipt. Ta padec v razvoju je bil kratkotrajen, vzroka zanj pa se ne da zanesljivo ugotoviti. Zgrajene so bile nove palače in sledil je nov kulturni vzpon (16. Stoletje pr.n.št.). Prevladal je Knosos. Poleg osrednje palače so bili zgrajeni še številni manjši dvorci.
• Zaradi potreb dvorne pisave se je izoblikovala kretska linearna pisava, i se je razvila v dveh sistemih: kot ilnearna A in linearna B. Linearna B je mlajšega izvora in je postala pisava mikenske kulture. Zaenkrat še ni dokaza, da bi se v tej pisavi razvila književnost.
• Večji vpliv kot kretska pisava je imela na razvoj v Grčiji kretska religija – značilnosti sta tesna povezanost z naravo in velik vpliv ženskega elementa. Najbolj znana kretska božanstva so bila ženska: Velika mati, Kačja boginja in Gospodarica divjih živali.
  Od kultnih simbolov sta značilna predvsem dva: rogovi in dvojna seira. Verovali so v obstoj demonov in mešanih bitij ter častili stebre in drevesa.
• Povezave med Kreto in celinsko Grčijo, ki so bile v zgodnji dobi šibke, so se kasneje zelo razvile.
• Kretska kultura je zapustila številne spomenike; poznana je predvsem po Evansovih izkopavanjih (1900 – Arthur Evans odkrije palačo v Knososu).
• Temeljni historični problemi pri raziskovanju minojske kulture:
  Nastanek minojske civilizacije (bronasta doba)
  Državna in družbena ureditev Krete (obstajajo le arheološki viri, obstoj velikih palač in uporaba linearne A pisave pa kažeta na centralno vodeno gospodarstvo)
  Vzroki za zaton (po mnenju večine strokovnjakov je teh vzrokov več: potresi in hkratni dogodki vojaške narave)
  Datiranje propada minojske civilizacije (1450 pr.Kr. vdor Ahajcev, 1400 pr.Kr. izbruh vulkana na otoku Thera).