torek, 20. januar 2009

ORGANIZACIJA REPUBLIKE

Senat in ljudska skupščina sta sestavljala zakonodajno oblast, magistratura pa izvršno oblast – nosilca izvršne oblasti sta bili 2 konzula.
Z letom 287 pr.n.št. je obstajala še ljudska skupščina.

Pravosodje so vodili:
  • Pretorji (2-8) – vodili pravosodje
  • Kvestorji (4) – javne finance
  • Cenzorja (2) – nadzorovanje javnega
  • Edili (4) – skrb nad ulicami, templji, javnimi deli in javnimi igrami
  • Ljudski tribuni (10) – obramba plebejcev

Službe za dobo enega leta – s kontrolo oblasti onemogočali, da bi si posamezniki prigrabili preveč moči
Tako konec rimske aristokratske republike (=rimska ustavna ureditev je postala na videz demokratična) – demokratična republika

RIMSKA DRŽAVA –KRALJEVINA (752 – 509 pr.n.št.)

  • Po izročilu Rimu vlada 7 kraljev: rimski kralj je imel sodno, versko, vojaško in politično oblast, naslov ni bil deden
  • Kralju je svetoval senat.
  • Ljudstvo se je zbiralo v plemenski skupščini (zavračali ali sprejemali sklepe kralja in senata)

ponedeljek, 19. januar 2009

NASTANEK ARISTOKRATSKE REPUBLIKE

Leta 509 pr.n.št. se je rimsko plemstvo in plebejci uprli zadnjemu rimskemu kralju Tarkviniju Ošabnemu – ukinili so monarhijo in vzpostavili republiko (res publica = javna stvar ali stvar ljudstva)

Po padcu kraljev vsa oblast v rokah patricijev. Iz njih vsako leto volili:

  • 2 konzula – politična, vojaška, pravosodna oblast, v času vojne zamenjal diktator
  • Uradnika z nazivom pontifex maximus – najvišja verska oblast
  • Nižje uradnike
  • Deloval je še senat – kot svet sestavljen iz 300 senatorjev
  • Ob teh organih delovala še ljudska skupščina – vključevala odrasle moške z rimskim državljanstvom.

četrtek, 8. januar 2009

BOJ PLEBEJCEV ZA ENAKOPRAVNOST

Zaradi veliko večjega bogastva in sodelovanja v vojski in drugih dolžnosti v državi so plebejci:

  • Zahtevali pravico do političnega soodločanja in varstvo pred samovoljo patricijev
  • Ustanovili plebejsko skupščino (494 pr.n.št. na Sveti gori)
  • Imenovanje dveh plebejskih – ljudskih zastopnikov tribunov (kasneje 10) s pravico veta
  • Ustanovitev decemvirata (priprava 1. Zakonika)


Pod grožnjo izselitve plebejcev so patriciji popustili.
Plebejci so sklicevali lastne, neuradne ljudske skupščine; dosegli izvolitev dveh ljudskih tribunov s pravico veta.
Najpomembnejše norme obnašanja so zapisali (45 pr.n.št.) je nastalo 12 plošč – kot pisan zakonik (vseboval je zasebno, kazensko, procesno, družinsko, dedno in pogodbeno pravo), ki je bil postavljen na rimskem trgu – forumu
Pridobili še pravico do mešanje poroke, dostop do nižjih uradniških služb, kasneje vstop v senat
Leta 287 pr.n.št. so dobili vsi svobodni rimski državljani politične pravice in sklepi plebejskih skupščin so dobili veljavo zakona – boj plebejcev za enakopravnost se je končal.


Pravice rimskega državljana so bile:

  • Ius suffragii – volilna pravica
  • Ius militae – pravica do vojaške službe v rimski legiji
  • Ius provocationis – pravica do priziva na ljudstvo zoper sodno odločitev, ki jo ima prizadeti državljan za krivično
  • Ius census – premoženjska pravica

sreda, 7. januar 2009

RIMSKA DRUŽBA

  • živeli so v rodovno plemenski skupnosti
  • rod ali genus: izstopale družine = familiae, na čelu je bil družinski poglavar pater familias (patron), ki je imel »neomejeno oblast«. Dtužine so sestavljale:
  • bratstva ali kurije – sestavljena iz 10 rodov
  • pleme ali tribus – sestavljeni iz desetih kurij. Rimljani so bili razdeljeni v 3 plemena – vsi skupaj pa so tvorili populus Romanus (rimsko ljudstvo)
  • v začetnem obdobju vsi poljedelci – zemlja je bila dolgo skupna, last vsega rimskega ljudstva. Taki zemjli so pravili »ager publicus«.
  • rimska družba se je delila na 2 stana: na patricije (potomce prvotnih naseljencev. Sklicevali so se na svoj plemiški rod ter poreklo, edini pravi rimski državljani, imeli so vse politične pravice in monopol nad vsemi funkcijami v državi) in plebejce (to so bili prebivalci okoliških ozemelj in potomci prebivalcev, ki so se naselili kasneje. Bili so osebno svobodni, a brez političnih pravic. Imeli so predvsem dolžnosti kot plačevanje davkov, kasneje vojaška obveznost. Preživljali so se z obrtjo, trgovino in poljedelstvom; sčasoma je del plebejcev začel propadati – zadolževanje in suženjstvo, del pa postajati vse bogatejši – nasprotje med stanovoma. Bogati plebejci si zahtevali soudeležbo v političnem življenju.