DRŽAVA ALEKSANDRA MAKEDONSKEGA

• Makedonija je v 4. st. pr. n. št. prevladala v grškem svetu. V primerjavi z ostalimi državicami je bila bistveno večja, gospodarstvo je temeljilo na poljedelstvu in izobilju lesa, ki so ga potrebovali za pridelavo kovin.
• Sredi 4. st. pr. n. št. so odkrili rudnik zlata Pangaj, kar je le še dodatno okrepilo gospodarsko moč Makedonije, kraljem pa omogočilo, da vzdržuje veliko število vojakov.
• Makedoncem so vladali kralji, ki so prišli na prestol po dednem pravu, vendar pa jih je pri tem morala podpreti agrarna aristokracija.
• Makedoniji je v tem času vladal Filip II. (382-336 pr.n.št.). Filip je del življenja preživel kot talec v Tebah, kjer se je seznanil z grško civilizacijo, kulturo in organizacijo grške vojske ter njeno strategijo.
• Ko je leta 359 pr.n.št. zasedel prestol, je združil svoje znanje, pridobljeno v Grčiji, z gospodarskimi potenciali Makedonije
• Filipu II. in epirski princesi Olimpiadi (375-316 pr.n.št.) se je ob koncu julija 356 pr. n. št. rodil sin Aleksander.
• Medtem ko se je Aleksander šolal, si je njegov oče l. 346 pr. n. št. dokončno podvrgel Fokijo, l. 344 pr. n. št. Tesalijo in v letih od 343 - 342 pr. n . št. osvojil Trakijo do Črnega morja.
• Filip je z željo, da bi sinu nudil najboljšo izbrazbo, dal za visok honorar poklicati Aristotla (384-322 pr. n. št.).
• L. 340 pr. n. št., ko je imel Aleksander 16 let, je bil že sposoben regentstva.
• Še istega leta je Aleksander vodil vojni pohod proti nepokornim Majdom in si jih znova podjarmil, zavzel njihovo glavno mesto, barbare pregnal, v mesto naselil druge priseljence ter mu dal ime Aleksandropolis.
• L. 338 pr. n. št. je Filip povedel svojo vojsko nad Grke in jih v bitki pri Hajroneji odločilno premagal. Aleksander je v tej bitki poveljeval levemu krilu vojske.
• Po tej prelomni bitki je Makedonija l. 337 pr. n. št. podpisala z ostalimi grškimi državicami z izjemo Šparte korintsko pogodbo, v kateri so se udeleženi dogovorili za "medsebojni mir", vsaka država e bila priznana za svobodno in neodvisno, vendar po določilih pogodbe.
• Makedonski kralj Filip II. je bil imenovan za hegemona (vrhovnega generala).
• L. 336 pr. n. št. je bil Filip sredi priprav na vojno s Perzijci. V Malo Azijo je poslal 10000 mož, ki naj bi pripravili teren za prihod glavnine vojske.
• V tem času se je možila tudi Filipova hči Kleopatra. Filip se je udeležil te velike slvesnosti v nekdanji prestolnici Ajge, kjer pa ga je umoril mladi makedonski plemič Pausanias. Zarotnikov tega umora niso nikoli odkrili.
• Filipa je takoj po smrti tedaj 20-letni Aleksander.
• Nenadna Filipova smrt je ogrozila makedonsko hegemonijo, zato je Aleksander takoj z vojsko krenil čez Tesalijo v Grčijo, kjer ga je korinska skupščina izbrala za neomejenega stratega.
• Pomladi 335 pr. n. št. je Aleksander s svojo vojsko krenil na S in SZ meje kraljestva. S tem je zavaroval S meje Makedonije.
• Še istega leta je Aleksander pozval Tebance k vdaji. Po odklonilnem odgovoruje mesto obkolil, zavzel, oropal in porušil. Po bitki je obležalo okoli 6000 Tebancev, preživelih 30000 pa je prodal kot sužnje. Po uničenju Teb je bila Grčija mirna.
• Z zavarovanje S meja in utrditvijo oblasti v Grčiji, je Makedonija izpolnila 2 osnovna pogoja za začetek napada na Perzijo.
• Kljub prazni državni blagajni pa mu je oče zapustil veliko dragocenost - največjo vojsko, kar jih je svet dotlej poznal. Jedro vojske so predstavljali Makedonci, dopolnjena opa je bila z Grki in barbari, npr. Tračani.
• Vojska se je delila na težko, srednjo in lahko pehoto ter na težko in lahko konjenico. Vsi te deli vojske so na bojišču delovali kot organska celota in so težili k istemu cilju.
• Pomladi 334 pr. n. št. je Aleksander svojo vojsko zbral pri Helespontu (Dardanele) in jo ob pomoči 160 trier in večjega števila manjših trgovskih ladij pripeljal čez morsko ožino ter jo izkrcal v Mali Aziji.
• Vodja grških najemnikov v perzijski službi, Memnon, je želel, da bi se izmikali odločilni bitki in zvabili Aleksandrovo vojsko v notranjost Male Azije, daleč od zalog, z namenom, da bi se vojska izčrpala in izolirala od oskrbovalnih baz.
• Vojski sta se srečali na reki Granik, vsaka na svoji strani.
• V tej bitki je bila uničena perzijska prevlada S od gorovja Tauros.
• Aleksander je obdržal delitev na satrapije; namesto satrapov je postavil svoje ljudi.
• Pozimi 334 pr. n. št. je Aleksander nadaljeval pohod ob obalah. Vsa maloazijska pristaniška mesta so se Aleksandru predala.
• Pozimi se je Aleksander umaknil s svojo vojsko v Gordij, kjer je nameraval prezimiti.
• Pomladi 333 pr. n. št. Aleksander odpotuje iz Gordija proti J z namenom, da osvoji vsa nasprotnikova pomorska oporišča.
• Aleksander je krenil s svojo vojsko v Kilikijo, nasproti pa mu je pršel sam Veliki kralj Darej III. s svojo vojsko.
• Vojski sta se srečali v začetku novembra 333 pr. n. št. pri Isu, ravnini med morjem in gorami, ki jo prečka reka Pinar, in sicer Makedonci na J bregu, Perzijci pa na S.
• Darej se je zbal poraza in je pobegnil z bojišča. Na bojišču je pustil znamenja oblasti: kraljevski plašč, lok in bojni voz.
• Po hudem porazu Perzijcev so vsa feničanska mesta brez boja sprejela Aleksandra, upiral se je le Tir, ki je bil zaradi svoje otoške lege težko osvojljiv.
• Januarja 332. pr. n. št. se je začelo 7 mesecev trajajoče obleganje, Tir je padel. Prebivalce so v veliki meri pobili, preživele pa prodali v sužnost.
• Še istega leta je po dvomesečnem osvajanju osvojil Gazo.
• Jeseni 332 pr. n. št. je Aleksandrova vojska vkorakala v Egipt in brez boja zasedla prestolnico Memphis. Aleksander si je prisvojil celotno azijsko obalo od Helesponta do Nila.
• Pomladi 331 pr. n. št., je Aleksander krenil preko Tira v Mezopotamijo.
• V začetku oktobra st asse pri Gavgamelah blizu Niniv srečali Aleksandrova in Darejeva vojska.
• Ko je Darej III. zaslutil poraz, je zopet pobegnil z bojišča.
• V januarju 330 pr. n. št. je Aleksander popeljal svojo vojsko pred Perzepolis - center Perzijskega imperija - ter ga zavzel.
• Aleksander je s svojo vojsko 3 mesece bival v Perzepolisu z namenom, da se vojska odpočije. Nato pa je dal maja mesto porušiti in zažgati. To dejanje naj bi bilo povračilo za Kserksesov požig Aten.
• Še pred koncem leta je Aleksander vkorakal v Suzo.
• Po odhodu iz Perzepolisa je makedonska vojska krenila za Darejem v Medijo.
• Darej, ki ni uspel zbrati dovolj močne vojske, da bi se uprl Aleksandru, se je iz Ekbatane začel umikati proti Baktriji. Med begom se je proti njemu zarotil satrap Bes s pristaši, ki je dal Dareja umoriti.
• V tem času je Aleksander vpeljal ahajmedinski dvorni ceremonial - glavo si je začel krasiti z diademom, oblačiti se je začel v oblačila, podobna oblačilom Velikega kralja, pri dopisovanju pa je uporabljal Darejev pečat. Omislil si je tudi harem s 365 priležnicami.
• Pomladi 329 pr. n. št. je Aleksander prekoračil reko Oks (Amu Darja) in tam ujel Darejevega morilca Besasa. Do konca l. 328 pr. n. št. je bila Baktrija pokorjena. Na vodilna mesta je postabvil Perzijce ali Makedonce.
• V zimi 328-327 se je Aleksander poročil s hčerjo baktrijskega plemenitaša Roksano († 310 pr. n. št.). SDa bi zmanjšal domotožje med svojimi Grki in Makedonci, jim je prigovarjal, naj se poročijo s Perzijkami.
• Pomladi 327 pr. n. št. je vojska krenila proti Indiji. Na pot je odšla v dveh delih in vsak del naj bi si pokoril določen del ozemlja, nato pa bi se združila pri Indu v kraju Aorn (Pir Sar).
• Tekom pohoda so na svojo stran pridobili lokalnega kralja Taksila. Čez eno leto je združena vojska prekoračila Ind, naslednji cilj je bil prekoračiti reko Hidasp (Jihlam), vendar pa jih je tam pričakal indijski kralj Poros (ok. 360-317 pr. n. št.) s svojo vojsko.
• Sam kralj Poros se je povzpel na največjega slona in krenil v boj. Sloni so teptali nasprotnike, jih z rilci metali v zrak ali jih prebadali z okli. Aleksanrovi vojaki so s puščicami pobijali rokostrlce na sloni in goniče slonov. Sloni brez goničev so postali panični in so se začeli umikati ter pri tem gaziti lastno pehoto. Po umiku je Aleksandrova vojska udarila po zmedeni pehoti in jo razbila.
• Aleksander se je po šestih letih vrnil v srce svojega imperija in ugotovil, da je njegovo kraljestvo postalo neurejeno.
• Mnogi satrapi in upravniki niso opravljali nalog, kot je bilo dogovorjeno, nekateri med njimi so bili celo prepričani, da je Aleksander že mrtev.
• Januarja 324 pr. n. št. je Aleksander prispel v Suzo in s tem je bil uradno sklenjen veliki vojaški pohod, ki se je začel pred skoraj 10 leti v Mali Aziji. Konec pohoda je sklanil z najsijajnejšimi slovesnostmi. Med te slovesnosti je sodilo tudi tekmovanje v pitju čistega vina. Zmagal je neki Promahos, ki je spil 4 majolike (13 l) vina. Vrhunec praznovanja je bila svatba 10000 Makedoncev s Perzijkami, Aleksander pa se je poročil z Darejevo hčerjo Stateiro in Artakserksesovo hčerjo Parisatido. Po tem dogodku se je Aleksander vedel le še kot Perzijec.
• Spomladi 323 pr. n. št. se je iz Ekbatane odpravil v Babilon, kjer se je posvetil državniškiim poslom.
• Načrtoval je, da bi z ladjami obplul Arabski polotok, osvojil njegove obale in s tem dobil nadzor nad trgovanjem z Indijo.
• Aleksander je nenadoma zbolel za malarijo in13. junija 323 pr. n. št. umrl.
• Na svoji poti je postavil več kot 70 mest, ki so postali centri širjenja grške kulture.
• Ker Aleksander ni določil svojega naslednika, je bil na njegovo mesto postavljen njegov slaboumni brat Aridej, kasneje pa tudi njegov sin Aleksnder IV, ki se je rodil šele po očetovi smrti.
• Dejansko oblast je v tem času imel regent Perdikas. Da bi zadovoljil svoje tekmece, je imperij razdelil generalom diadohom: Ptolomeju Egipt, Antigonu Veliko Frigijo, Leonatu Malo Frigijo, Lisimahu Trakijo, Eumenu Kapadokijo, Antipatru Makedonijo in Grčijo, Selevka pa je postavil za poveljnika garde. Ti nasledniki se imenujejo diadohi.
• Vsi diadohi niso bili zadovoljni z delitvijo ozemelj, zato so se vnele vojne, ki so trajale več kot 20 let in so se končale okoli l. 281 pr. n. št. Nastale so 3 večje države: Egipt, Sirija in Makedonija. Imperija Aleksandra Velikega je bilo dokončno konec.