OD KRIZE REPUBLIKE DO CESARSTVA

· Osvajanja spremenila podobo rimske države ter vplivala na njen gospodarski, družbeni, kulturni razvoj
· Izkoriščanje provinc je pomemben in bogat vir dohodka
· Večanje državnega bogastva je omogočilo razkošnejše življenje Rimljanov
· Krepi veličino mesta Rim, ki postane središče zahodnega sveta

1.) Kriza republike
Po dolgotrajnih vojnah in velikih vojaških uspehih je v polovici 2. In v 1. Stoletju pr.Kr. rimska država zašla v krizo.
Vzroki:
· Bogati veleposestniki pokupili vso zemljo – povzročilo propad malih kmetov
· Krepilo nasprotja med bogatimi in revnimi
· Nastali 2 politični skupini: optimati (zastopali interese bogatih plemiških družin) in populari (branili interese ljudstva)
· Ljudska tribuna brata Tiberij in Gaj Grakh sta s poskusi agrarne reforme skušala ustaviti propadanje kmetov (oba umorjena)
· Vpadi tujih ljudstev (najnevarnejša germanska plemena Kimbrov in Tevtov z severa in numidijski kralj Jugurto – ozemlje današnje Alžirije)
· Konzul Gaj Marij – reformiral vojsko (opremljala država, v njej služil vsak nad 16 let star moški – ne glede na premoženje, vojaki dobivali plačo, bili deležni vojnega plena in oskrbe pri vojni)
· S takšno vojsko, ki je bila pravzaprav najemniška, mu je uspelo ustaviti germanska ljudstva in premagati Jugurta v Numidiji
· Toda novo vojsko so vojskovodje izkoriščali za svoje interese – izbruhne državljanska vojna med Marijem (podpirali populari) in Sulo (podpirali optimati)
· Marij umre, Sula se razglasi za diktatorja in utrdi oblast aristokracije
· Številni upori v novo osvojenih provincah
· Konflikt Rimjanov z Italskimi zavezniki, ki so zahtevali popolne državljanske pravice

2.) Prehod v cesarstvo
Krizo republike so leta 60 pr.Kr. izkoristili trije politiki in vojskovodje ter se v uporu proti senatu povezali v prvi triumvirat (60 – 53 pr.n.št.): Gaj Julij Cezar (podpora ljudstva), Pompej (vojska) in Kras (denar)
Med sabo so se sprli in oblast je po zmagi v državljanski vojni prevzel Cezar – postane dosmrtni diktator, konzul in vrhovni svečenik, ni odpravil republike
Cezar je zatrl upore Galcev, napadel Britanijo, zadržal germanska ljudstva na Renu, v Mali Aziji zatrl upore in dosegel mir, v Egiptu je princesi Kleopatri pomagal na prestol.
Cezarjeve reforme:
· Ustanavljal kolonije in naseljeval vojaške veterane in rimske reveže
· Uvedel javna gradbena dela
· Razdeljeval revnim žito
· Prebivalcem Sicilije in S Italije podelil rimsko državljanstvo
· Senat razširil na 900 članov (vključil tudi predstavnike provinc)
· Z zakoni omejil razkošje
· Izvedel reformo koledarja (namesto luninega je uvedel sončnega, ki je trajalo 365 dni in četrtino dneva = Julijanski koledar – ohranil se je do 16. Stoletja)
· Njegove reforme so kazale prizadevanja za neomejeno oblast, zato so ga leta 44 pr.Kr. v senatu ubili zarotniki, ki sta jih vodila Brut in Kasij

3.) Principat (Avgust – prvi med enakimi!)
Po Cezarjevi smrti se je začel drugi triumvirat (43 – 31 pr.Kr.), ki so ga sestavljali Mark Antonij, Mark Lipid in Gaj Oktavjan
Lipid postane vrhovni svečenik, med Antonijem, ki je našel zaveznico v Kleopatri v Egiptu in Oktavijanom se je začel boj za oblast
Leta 31 pr.Kr. je v bitki pri Akciju ob Z obali Grčije zmagal Oktavijan (zasedel Egipt in ga spremenil v rimsko provinco)
Oktavijan je postal dosmrtni tribun, konzul, vrhovni svečenik in vrhovni poveljnik vojske; senat mu je podelil naziv Augustus – vzvišeni, sam pa se je imenoval Princeps – prvi. S tem je postal 1. Rimski cesar imperator in vladal vse življenje.
Začelo se je obdobje principata: oblast si delita cesar in senat, ki je ponavadi le potrjeval, kar je sklenil cesar, ljudski zbor je izginil
Avgustova vlada je pomenila obdobje miru:
· Odpravljena vsa večja nasprotja
· Razvoj gospodarstva (trgovine in obrti)
· Povečanje blaginje prebivalstva
· Pri izvajanju svoje oblasti se je naslanjal na plačane uradnike iz senatorskih in viteških vrst in predvsem vojsko(varovala ga je telesna straža 10.000 vojakov pretorijancev – vojaška elita)
· Brezplačno delil žito

4.) Rimska vojska
· Glavna opora rimskih cesarjev, ki je postala poklicna, čeprav so bili legionarji rimski državljani in ne tuji najemniki
· Poleg redne vojske obstajale tudi pomožne čete (sestavljali prebivalci provinc)
· V legijah služili 20 – 25 let
· Vojsko je oboroževala država, po končani vojaški službi so imeli veterani pravico, da se naselijo v provinci, kjer so dobili v last posest
· Rimljani so svoje zmagovalce na bojnih pohodih spremljali z navdušenjem – triumf = zmagovalni pohod; po pomembnejših pohodil in zmagah so vojskovodjem in cesarjem postavili slavolok zmage; ovenčani so bili z lovorjevim vencem

5.) Meje rimskega cesarstva
· Zaradi osvajalnih pohodov rimskih cesarjev so nastajale nove province, od koder so se v Rim stekali vse večji dohodki in vedno več sužnjev.
· V tem odobju glavna mesta dosegla vrhunec: gradili svetišča, palače, trge
· Visoki rimski uradniki so vodili province, odločali o upravljanju ter izkoriščanju podrejenih območij in prebivalcev.
· Tribut – vojni davki, ki so jih Rimljani pobirali v provincah so pomenili bogat vir dohodka za Rim
· Glede ne upravo so se province delile na cesarske ali vojaške ali senatorske
· Rimljani so province hitro romanizirali (vsilili svoj jezik, kulturo, rimsko pravo, vero, način mišljenja in življenja)
· Nosila romanizacije so bili rimski uradniki, pa tudi novi priseljenci (veterani, trgovci, obrtniki, kmetje, vojska in duhovščina)
· Konec 1. In v začetku 2.stoletja n.št. je rimsko cesarstvo doseglo največji obseg.
· Province so omogočale razcvet države: v njih je bila uvedena enotna uprava, obdavčenje in pravna varnost prebivalstva, odpravljeno pa je bilo tudi ropanje in pretirano izkoriščanje.

6.) Življenje v rimskem cesarstvu
Razlika med bogatimi in revnimi se je vedno bolj povečevala.
Gospodarstvo:
· Slonelo na kmetijstvu, zemljo so si prilastili veleposestniki latifundisti
· Na latifundijah – velikih posestvih, so gojili oljke, vinsko trto in se ukvarjali z živinorejo.
· V neogradnem gospodarstvu sta bili najpomembnejši obrt in trgovina
· Razvilo se je tudi rudarstvo
Rimska družba:
· Ostaja razslojena glede pravic kot premoženja njenih članov
· Višji sloj družbe so predstavljali cesar, senatorji, visoki uradniki, veleposestniki, vitezi (equites), ki so bogatili predvsem s trgovino, bančnimi posli in vojnim plenom
· Večina rimskega prebivalstva so bili mali in srednji kmetje, obrtniki in delavci v velikih delavnicah – svobodno ljudstvo
· Ob različnih krizah so životarili in živeli le od državne podpore (brezposelnost) – da se ne bi upirali so jim država, cesarji in bogati razdeljevali hrano in prirejali različne igre (panem et circenses – kruha in iger!)
· Na dnu družbene lestvice so bili sužnji, ki niso bili osebno svobodni, najslabše je bilo državnim sužnjem (delali v kamnolomih, galjoti = veslači na galejah, na polju), boljši položaj so imeli hišni sužnji (služabniki, kuharji, zdravniki, učitelji), največ sužnjev je bilo vojnih ujetnikov.
Kruha in iger:
· Strastno predajali raznovrstnim družabnim igram
· Tri različne vrste predstav: dirke z vozovi, boji gladiatorjev v areni in gledališke igre.
Življenski slog rimskih prebivalcev
· Bivališča bogatih in revnih razlikovala
· Večina rimskega prebivalstva revna
· V mestih stanovali v tesnih, slabo grajenih večnadstropnih stavbah (insulah)
· Z vodo oskrbovali iz javnih vodnjakov
· Uporabljali javna stranišča (latrine)
· Nasprotje so bila bivališča bogatašev: največji notranji prostor v rimski hiši je bil atrij
· V mestih so bila javna kopališča (terme), ki so bila predvsem kraj družabnega življenja
· Tudi otroštvo je bilo odvisno od premoženja.

POLOŽAJ ZASEDENIH OZEMELJ

Zasedenim mestom so pustili 2/3 ozemlja in notranjo samostojnost v zameno za vojaško sodelovanje
S premaganimi mesti so sklepali pogodbe in vsako mesto je imelo svoje ugodnosti zato so se med seboj sprla = način vladanja divide et impera – deli in vladaj

Rimska uprava na apeninskem polotoku je temeljila na mestnih občnah, ki so bila v različnih odnosih do Rima:

• Rimske državljanske kolonije – prebivalci so Rimski državljani
• Municipiji – samouprava mesta – prebivalci statusa poldržavljani
• Zavezniška mesta – mesta z avtonomijo – državljani nimajo državljanskih pravic

Ločimo 3 osnovne skupine prebivalstva:

• Državljane v pravem poitičnem pomenu – rimski državljani le prebivalci mesta Rim (kasneje z osvajanji in reformami je rimsko državljanstvo postopoma dobilo svobodno prebivalstvo posameznih območij, 212 pa vsi svobodni v imperiju)
• Poldržavljani ali municipes – zakonsko izenačeni z Rimljani, vključeni v legije, a nimajo volilne pravice
• Zavezniki – nimajo državljanskih pravic

Rimska uprava v sredozemlju

Zasedena ozemlja v Evropi, Aziji in Afriki so Rimljani spremenili in imenovali province
Načelovali so jim magistrati – rimski uradniki, največkrat konzuli in pretorji (predstavniki iz vrst odslužene sodne oblasti v Rimu)
Za finančne zadeve skrbeli kvestorji

Mesta v provincah delila v 2 skupini:

• Svobodna mesta – popolna avtonomija (ne plačujejo davkov, po pogodbi prispevajo vojsko)
• Nesvobodna mesta – notranja samouprava, plačevali vojne davke tribut

ZUNANJA POLITIKA RIMSKE DRŽAVE (širjenje)

V 4. In 3. Stoletju pr.n.št. se je Rim dvigni nad drugimi italskimi mesti. Razlogi:

• Nepopustljiva in iznajdljiva vojska
• Številčna premoč
• Neenotnost nasprotnikov
• Navezovanje stikov s premaganimi ljudstvi

1.)Širjenje oblasti proti severu in jugu Apeninskega polotoka (do 272 pr.Kr.)

• Na severu so anleteli na Galce (preko alpskih prelazov prodirali v Padsko nižino), ki so poleg Etruščanov (leta 296 pr.Kr. Rimljani osvojijo veji) ovirali širjenje rimske oblasti.
• Prodor proti jugu Apeninskega polotoka in prodor proti Siciliji so ovirali Grki in Kartažani, ki so z vojnimi ladjami obvladovali vsak svoj del Sredozemlja.
• Grška mesta je v boju z Rimom podprl epirski kralj Pir, ki se je izkrcal v Italiji z najemniško vojsko; Rimljani je ne premagajo, vendar vojna povzroči tako veliko žrtev, da je vojskovodja Pir vzkliknil: »Še ena takšna zmaga, pa smo uničeni!« - Pirova zmaga.
• Vojne s Pirom (280 – 275 pr.n.št.) so se končale z zmago Rimljanov, ki so po tem zavladali nad celotnim Apeninskim polotokom.

2.)Širjenje v sredozemski svet (do 146 pr.Kr.)

• Širjenje je ovirala Kartagina, močna pomorska sila, ki je svoj vpliv iz severne Afrike razširila na Sicilijo in Španijo.
• S Kartažani so se Rimljani spopadli v Punskih vojnah (Rimljane so Kartažani imenovali Punci)
• Rimljanom je v 1. Punski vojni (264 – 241 pr.Kr.) z ladjevjem in izurjeno pehoto uspelo iztrgati Kartažanom Sicilijo, ki postane njihova provinca
• Nato zavzamejo še Sardinijo in Korziko ter ustanovijo drugo provinco
• V času 1. Punske vojne so Rimljani posegli tudi čez Jadran na ilirski Balkan (območje Črne Gore, porazili so kraljico Tevto) in se utrdili na južnem delu Ilirika.
• V 2. Punski vojni (218 – 201 pr.n.št.) je Kartažanski vojskovodja Hanibal (iz Hispanije) prek Pirenejev in Alp prodiral (s sloni) na apeninski polotok ter premagal Rimljane (najhujši poraz Rimljanov v Kanah 216 pr.Kr. v južni Italiji)
• Med tem se je rimski vojskovodja Scipion Afriški z močno vojsko izkrcal v bilžini Kartagine; Hanibal se je moral vrniti domov v pomoč domačinom; v novih spopadih so bili Rimljani močnejši – Rim postane gospodar: zahodnega Sredozemlja, kar je pomenilo začetek velikega rimskega osvajanja.
• V času 2. Punske vojne so si podredili v severni Italiji živeča keltska ljudstva in ustanovili kolonije (z rimskim ali latinskim pravom); Rimljani so nadzorovali Padsko nižino in tam ustanovili provinco Gallio Cisalpino.
• V začetku 2. Stoletja pr.n.št. so se Rimljani spopadli tudi z Makedonijo in jo skupaj z Grčijo leta 146 pr.n.št. spremenili v provinco (194 pr.n.št. osnujejo provinci Hispanio Ulterior in Hispanio Citerior).
• V letih 149 do 146 pr.n.št. je potekala 3. Punska vojna, v kateri je bilo emsto Kartagina uničeno, prebivalstvo pa zasužnjeno, mestno ozemlje preorano, ozemlje nekdanje Kartažanske države (današnji Tunis) pa spremenili v provinco Afriko.
• Na vzhodu pa so iz države Pergam v Mali Aziji ustanovili provinco Azijo, Sirija in Egipt pa sta prišla pod Rimski protektorat.
• Rimljani so dokončno zavladali Sredozemlju – rimska država je postala svetovna država – imperij.

RIMLJANI

APENINSKI POLOTOK PRED NASTANKOM RIMA
Na apeninskem otoku je že v zgodovinski dobi (Alpe pokrite z ledeniki) živel pračlovek – o njegovem življenju pričajo ohranjeni ostanki orodja, orožja, nakita in jamskih risb.
V bronasti dobi in starejši železni dobi so v današnji Italiji živela številna samostojna plemena, ki so bila etično in kulturno zelo različna.
Zaradi ugodnega podnebja je bila Italija privlačna dežela za nove naseljence: prvotnim prebivalcem so se okoli leta 1000 pr.n.št. priključili priseljenci indoevropskega izvora Italiki – Italska plemena (ime današnje Italije)
Začela se je indoevropeizacija Apeninskega polotoka:

• Latino faliski
• Oskiško – umbrijsko – sabelska plemena
• Iliri (pleme: Japigi, Davni, Mesapi, Apuci, Piceni, Vineti)
• Liguri (avtohtoni staromediteranski prebivalci)
• Grki (J del, V Sicilija)
• Etruščani: Naselili severno od reke Tibere – ozemlje današnje Toskane
  Močno vplivali na kulturni in politični razvoj Apeninskega polotoka
  Etruščani naj bi bili počasi nastajajoča mešanica prvotnih – avtohtonih sredozemskih prebivalcev in priseljencev iz egejskega in maloazijskega območja
  Etruščani so Grke imenovali Tireni – izvor za Tirensko morje, Rimljane pa Tusci – izraz za današnjo pokrajino Toscano.
  Ukvarjali so se s pastirstvom, poljedelstvom n trgovino
  Vodilni položaj v etruščanski družbi so imele aristokratske – plemiške družine, na čelu katerih so bili posvetni poglavarji
  Pomembno vlogo v etruščanski družbi je imela družina
  Etruščani so s svojim političnim in družbenim načinom življenja, kot s svojo umetnostjo, religijo, gradbeništvom in pisavo vplivali na zgodnji Rim
  Rimljani od Etruščanov prevzamejo način gradnje cest, vodovodov, mostov in prekopov
  Etruščanska religija je bila mnogobožna – politeizem, častili so bogove nbes, zemlje in morja, najvišji etruščanski bog je bil Tinia in boginja njegova žena Uni.
  Znani so po svojih nekropolah, sarkofagih in grobnicah
  Pisava je bila prevzeta iz grškega Alfabeta iz Kum (Cumae) – izoblikujejo svojo vrsto pisave, ki so jo posredovali Rimljanom
  Etruščani pomembni posredniki med staro Grčijo in Rimom
  Od njih Rimljani prevzamejo tudi gladiatorske igre, zmagoslavne pohode – triumf, prerokovanje.
  

NASTANEK RIMA
Rojstvo mesta – legenda ni zgodovina

• Rim naj bi bil ustanovljen 21.04.753 pr.Kr. na Palatinu – enem od sedmih rimskih gričev. S tem so Rimljani začeli tudi svoje štetje, ohranila pa se je pravljična legenda o Romulu in Remu z rimsko volkuljo.
• Ok.leta 1000 pr.Kr. so na enem od sedmih gričev – Palatinu nastale prve manjše naselbine; arheološki ostanki dokazujejo, da so se prve vasi razvile okoli leta 800 pr.n.št. na gričih Palatin, Kvirinal, Viminal, Eskvilin
• Ker so griče ločevale ostro zarezane strmine in zamočvirjene doline, se naselbine nekaj časa razvijajo neodvisno druga od druge in se povežejo šele kasneje.
• Kasneje poselijo še Celij, Aventin in Kapitol.

OBDOBJE SEDMIH RIMSKIH KRALJEV (8 – 6. Stoletje pr. Kr.)
Romul: prvi rimski kralj in ustanovitelj mesta Rim; uvedel septimontium (praznik sedmih gričev); prihod priseljencev in naselitev na Kapitol (legenda o ugrabitvi Sabink)
Numa Pompilij: vladal miroljubno, dal sestaviti koledar, ki so ga predstavljale lunine spremembe
Tul Hostilij: napadel in osvojil mesto Alba Longa (prednik mesta Rima); prebivalstvo nasilno odpeljano na Kapitol.
Amk Arcij: obranil napade ilirskih plemen, ki so se razširila proti Rimu; uspeh je izkoristil za utrditev mesta in ga razširil z graditvijo mosta čez Tibero; v njegovem času je nastalo tudi pristanišče Ostia ob izlivu reke Tibere v morje, kar omogoči razvoj rimske trgovine.
Tarkvinij Prisk: prvi etruščanski kralj, ki je zavladal Rimu; na Kapitolu je dal postaviti svetišče največjemu rimskemu bogu Jupitru, dal zgraditi velik stadion in gledališča in uvedel rimske igre;
Servij Tulij: drugi etruščanski kralj, dokončal gradnjo t.i. Servijanskega obzidja, ki je zajemalo vseh 7 gričev, na Aventinu je dal zgraditi svetišče boginji Diani; pripisujejo mu družbeno reformo, s katero je po premoženju razdelil državljane in njihove obveznosti na 5 davčnih razredov.
Tarkvinij Superbus (Ošabni): zadnji rimski kralj etruščanskega rodu, brezobzirni tiran, na oblast je prišel po umoru svojega tasta Servija Tulija; z njegovim vladanjem niso bili zadovoljni zato so ga leta 509 pr.Kr. odstavili in izgnali iz dežele; z njim se je končalo okoli 250 – letno obdobje rimskih kraljev in tudi etruščanske oblasti nad Rimom.

ORGANIZACIJA REPUBLIKE

Senat in ljudska skupščina sta sestavljala zakonodajno oblast, magistratura pa izvršno oblast – nosilca izvršne oblasti sta bili 2 konzula.
Z letom 287 pr.n.št. je obstajala še ljudska skupščina.

Pravosodje so vodili:

• Pretorji (2-8) – vodili pravosodje
• Kvestorji (4) – javne finance
• Cenzorja (2) – nadzorovanje javnega
• Edili (4) – skrb nad ulicami, templji, javnimi deli in javnimi igrami
• Ljudski tribuni (10) – obramba plebejcev

Službe za dobo enega leta – s kontrolo oblasti onemogočali, da bi si posamezniki prigrabili preveč moči
Tako konec rimske aristokratske republike (=rimska ustavna ureditev je postala na videz demokratična) – demokratična republika

RIMSKA DRŽAVA –KRALJEVINA (752 – 509 pr.n.št.)

• Po izročilu Rimu vlada 7 kraljev: rimski kralj je imel sodno, versko, vojaško in politično oblast, naslov ni bil deden
• Kralju je svetoval senat.
• Ljudstvo se je zbiralo v plemenski skupščini (zavračali ali sprejemali sklepe kralja in senata)

NASTANEK ARISTOKRATSKE REPUBLIKE

Leta 509 pr.n.št. se je rimsko plemstvo in plebejci uprli zadnjemu rimskemu kralju Tarkviniju Ošabnemu – ukinili so monarhijo in vzpostavili republiko (res publica = javna stvar ali stvar ljudstva)

Po padcu kraljev vsa oblast v rokah patricijev. Iz njih vsako leto volili:

• 2 konzula – politična, vojaška, pravosodna oblast, v času vojne zamenjal diktator
• Uradnika z nazivom pontifex maximus – najvišja verska oblast
• Nižje uradnike
• Deloval je še senat – kot svet sestavljen iz 300 senatorjev
• Ob teh organih delovala še ljudska skupščina – vključevala odrasle moške z rimskim državljanstvom.