NASTANEK RAZLIČNIH DRUŽBENIH SKUPIN

- horda ali čreda – povezovanje zaradi lova
- rod – zasnovano na krvnem sorodstvu
-plemena – ko dobi človek največjega sovražinka: človeka
- plemenska zveza (več plemen) – predhodnice prvih držav
- klani – večje družbe (včasih sodelovale, včasih spopadale)

Življenje v prazgodovini

-teče počasi, lov in nabiranje sadežev
-selitve – nomadsko življenje
- pred 12.000 leti se je začelo prvo preprosto kmetijstvo – začetek razvoja poljedelstva in živinoreje( od Anatolije do Irana). Način obdelovanja je bilo požigalništvo. Prvi vrsti žita sta bili ječmen in pšenica.
- S poljedelstvom in živinorejo se razvije tudi obrt (najprej lončarstvo).
-Z družbeno delitvijo se pojavi menjalna trgovina.
- V neolitiku stalna naselitev = neolitska revolucija.
- Proti koncu prazgodovine je postajalo razslojevanje izrazitejše.

Človeško duhovno zorenje

- neandertalec s puščicami ustvarjal preprosto glasbo
- prva človeška umetnina pred 30.000 leti na stenah jam – slikarije in kipci
- poleg likovnega ustvarjanja pozna tudi ples in glasbo
- pojav človekovega verovanja: ANIMIZEM (=verovanje v duhove in duše), TOTEMIZEM (verovanje v simbole rastlinskega in živalskega izvora). Pomembno vlogo so imeli VRAČI z magijo in čarovništvom. Pred neznanim so jih varovali AMULETI.

Obdobja prazgodovine

1.) Kamene dobe

PALEOLITIK (starejša kamena doba)

čas: 3.500.000 – 10.000 pr. n. št

orodja: grobo obdelan (v naravi pobran) kamen pestenjak, leseno in koščeno orožje

kultura bivanja: prebivališča v jamah in preprostih koibah, uporaba ognja, najstarejše umetnine

MEZOLITIK (srednja kamena doba)

čas: 10.000 – 6.000 pr.n.št.

orodja: lok, puščica, koščene harpune, kameno orodje

kultura bivanja: prebivališča v jamah, udomačitev psa

NEOLITIK (mlajša kamena doba)

NEOLITSKA REVOLUCIJA!

čas: 6.000 – 2.000 pr.n.št.

orodja: dobro obdelan kamen, koščeno in leseno orožje, keramika

kultura bivanj: prva naselja, poljedelstvo, živinoreja

2.) Dobe kovin

BAKRENA DOBA: 3000 pr.n.št.

(baker + kositer = bron)

BRONASTA DOBA: 2000 pr.n.št.

ŽELEZNA DOBA: 1000 pr. n. št. se deli še na: starejšo HALŠTATSKO dobo in mlajšo LATENSKO dobo.

PRAZGODOVINA

- predstavlja 99,83 % vsega časa, v katerem se je človek razvijal

- precej skrivnostno, saj o dogajanju in razvoju v tem času namreč bolj sklepamo, kot pa zares vemo

- na človekov nastanek in razvoj je vplivala narava: sprememba podnebja, v boju za preživetje uporabljali razum in načrtno delo

- prvi človečnjaki so se pojavili že pred več milijoni let (od 6 – 8 milijonov)

- RAMAPITEK: pred 14 mio let; (z opicami samo delimo skupnega prednika); najzgodnejši človečnjaki, ki jih vključujemo v rod homo = človek)

- od AVSTRALOPITEK- ov ločijo večji možgani, preživeli zaradi sprememb v prehrani

- HOMO HABILIS, » spretni človek« v V Afriki

- sledi HOMO ERECTUS »pokončni človek« (najdeni ostanki iz pred 1,9 mio let)

- vzporedno s pokončnim človekom so se pojavile nove oblike: HOMO HAIDELBERGENSIS (najdišče v Nemčiji) in HOMO NEANDERTALENSIS (neandertalec ga imenujemo po nemški dolini Neandertal)

- HOMO SAPIENS, »misleči človek«, med njimi je preživel le slednji (najzgodnejši ostanki mislečega človeka so stari 120.000 let iz južne in vzhodne Afrike. Razselil se je po vsem svetu)

ZGODOVINA KOT VEDA

1.) Pojmovanje zgodovine
Znanost, ki na podlagi zgodovinskih virov proučuje razvoj človeštva od njegovih začetkov pa do danes.
* Je celota preteklih dogajanj. - tok časa in dogodkov (tabelska slika)
* Je splošnoizobraževalni predmet, ki oblikuje naša obzorja.
* Mati modrosti. (Cicero)
Zgodovina je humanistična veda (v ospredju proučevanja je človek - lat. homo) in družboslovna veda (preučuje človekovo življenje v družbi).
Zgodovinopisje - historiografija spreminja našo preteklost v zgodovino.
Samostojno delo: refleksija na besedo zgodovina ter zapis le-te na lističe.
Delo zgodovinarja: a) iskanje virov
b) kritika virov
c) ugotavljanje in povezovanje dejstev

2.) Zgodovinski viri:
Zgodovinski viri so preostanki preteklosti, ki nam govorijo o nekem prostoru in času.
Delitev zgodovinskih virov:

• materialni ali tvarni viri: človek ustvarjal in uporabljal v vsakdanjem življenju (delo arheologov), hranijo muzeji (narodni muzej v Ljubljani - 1888) - vrste muzejev
• nematerialni ali ustni viri: človeška miselna dejavnost, legende, običaji, šege, pripovedke
• pisni viri: pisni preostanki iz preteklosti, del arhivskega gradiva (gr. archeion) - Arhiv RS
• avdiovizualni viri: sodobni zapisi o vsakdanjem življenju

Kaj je falzifikat? Ponaredek.

3.) Pomožne zgodovinske vede
Arheologija - veda o izkopaninah
Paleografija - veda o starih pisavah
Kronologija - veda o času (različno štetje časa: Grki od prve olimpijade 776 pr. n. št., Rimljani od nastanka Rima 753 pr. n. št., Arabci od bega Mohameda iz Meke v Medino (hedžra) 622, Židje od nastanka sveta 3760 pr. n. št., kristjani od kristusovega rojstva v 6. letu)
Diplomatika - veda o listinah, predvsem srednjeveških
Heraldika - veda o grbih (pojavili so se v srednjem veku)
Sfragistika - veda o pečatih
Numizmatika - veda o novcih
Epigrafika - veda o napisih
Toponomastika - veda o izvoru in pomenu krajevnih imen
Genealogija - veda o rodoslovju (sorodstveni prepleti)
Arhivistika - veda o arhivskem gradivu

4.) Delitev zgodovine
periodizacija zgodovine - delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja
Glede na prostor:
a) lokalna
b) nacionalna
c) obča ali svetovna
Glede na čas:
a)prazgodovina (značilnosti - praskupnost, stalna naselitev)
b) stari vek (sužnjelastništvo)
c) srednji vek (fevdalni sistem - fevdalizem)
d) novi vek (socializem, začetek kapitalizma)
e) sodobnost (različne nove družbe oblike)
Glede na vsebino:
a) gospodarska
b) politična
c) vojaška
d) športna
e) kulturna
f) socialna

5.) Zgodovinska obdobja
- prazgodovina (od 2 milijard let do 3500 pr. n. št.)
- stari vek (3500 pr. n. št. do 476, se pravi do propada Z rimskega cesarstva)
- srednji vek (476 do 1492, se pravi do Kolumbovega odkritja Amerike)
- novi vek (1492 - 1918 - konec 1. sv. vojne oz. 1905 - amaterska razlaga - neki ruski cesar iz obdobja absolutizma pomori 5000 demonstrantov)
- sodobnost