RAZVOJ EGIPTA

• Egipčanska civilizacija se je razvila v rodovitni, okoli 20 km široki Nilovi delti. Egipt so v starem veku prištevali k Aziji.
• Delil se je na spodnji ali severni, ki je obsegal Nilovo dleto in an zgornji ali južni, ki je segal od prvega katarakta (brzice), v času največjega obsega do četrtega katarakta.

Nastanek stare države (2700 – 2200 pr.n.št.)

• Zgodovina Egipta se je začela z združitvijo obeh Egiptov.
• Pred letom 3100 pr.n.št. sta nastali zaradi vodnje irigacijskega poljedelstva dve kraljestvi zgornji in spodnji Egipt).
• Obe kraljestvi je okoli leta 3000 pr.n.št. združil pod enotno oblastjo faraon Menes (nekateri viri ga omenjajo kot Narmerja).
• Z združitvijo Egipta je ustanovil tudi prvo dinastijo. Za prestolnico je izbral mesto Memfis (belo obzidje).
• Država jebila razdeljena na 42 upravnih enot – nom ali okrožij. Na čelu vsake enote je bil monarh, ki si je kmalu zagotovil visok položaj in se zaradi moči večkrat upiral faraonu.
• Faraoni so kmalu postali kralji in bogovi, vedno so bili prikazani s sokolom Horusom, ki je predstavljal boga vsega sveta in si v faraonu prevzel človeško podobo.
• Zaradi upadanja faraonove moči pa so faraoni kmalu postali le božji namestniki na Zemlji.
• Obdobje stare države je bilo zaznamovano tudi z: gradnjo velikih piramid in s čaščenjem oz. kultom sončnega boga Ra-ja ali Re-ja.

Srednja država (2050 – 1750 pr.n.št.)

• Po državljanski vojni so kot zmagovalci izšli tebanski knezi. Faraon Mentuhotep pa je okoli leta 2050 pr.n.št. znova združil obe polovici v enotno državo.
• Kot 11.dinastija so postavili prestolnico v Tebah (egipčansko Veset ali Nut, danes pa Luksor). Vrh je dosegla srednja država z 12. dinastijo, ki je osvojila z zlatom bogate dežele Nubije do druge Nilove brzice in povečala obdelovalne površine.
• Faraon Sezostris 3. (1878 – 1841 pr.n.št.) je razpustil službo nomarhov in državo centraliziral.
• Upravno državo je razdelil na severni, srednji in južni Egipt, vsi deli pa so bili podrejeni vezirju.
• V tem času naj bi začeli Egipčani šteti leta.

Nova država (1550 – 1050 pr.n.št.)

• Zgodovino nove države je začel Ahmoze, začetnik 18. dinastije, ki je pregnal Hikse in združi Egipt pod enotno oblastjo s prestolnico v Tebah.
• Božanstvo Amon, katerega so častili v Tebah, se je izenačilo s sončnim bogom Ra-jem, česar posledica je njuna združitev v Amon Ra. Faraoni so zaradi svoje moči spet postali božanska bitja, vpeljana pa je bila tudi poroka med brati in sestrami iz faraonske družine.
• V času 18. dinastije je Egipt dosegel največji obseg, saj je obsegal ozemlje okrog 600 000km2 – od Numibije (Kuš) so Evfrata.
• kot vojskovodja je bil najuspešnejši Tutmosis 3., ki je povečal ozemlje Tutmozisa 1., ki je segalo od Sirije do Evfratam z osvojitvijo Sirije in Palestine. Davek so mu morala plačevati še razna druga ljudstva.
• pomemben faraon 18. dinastije je bil Amenofis 4. (1372 – 1354 pr.n.št.), ki je bil znan po svoji verski reformi. Uvedel je monoteistično vero v enega samega boga Atona ter tako skušal omejiti moč svečenikov. Zgraditi je dal novo prestolnico – Ahetaton (Atonovo mesto), sam pa je prevzel ime Ehnaton (Atonu všečen). Iz tega časa je ohranjena pesem – Himna sončnemu božanstvu.
• Po smrti Ehnatona je njegov zet Tutankamon (1354 – 1345 pr.n.št.) obnovil star kult čaščenja. Faraon je umrl star komaj 20 let nasilne smrti.
• Najpomembnejši faraon 19. dinasije je bil Razmes 2. (1298 – 1235 pr.n.št.). Prestolnico je prenesel v mesto Tanis v Delti. Egipt je v tem času doživel razcvet. Iz tega obdobja je ohranjena tudi prva mirovna pogodba, ki je bila sklenjena s Hetiti po bitki pri Kadešu.
• Ozemeljsko se je Egipt skrčil in ponovno razpadel na 2 dela. Egipt so nadzorovali tuji vladarji, saj so se v Tebah ustoličili Libijci (22.dinastija). Leta 712 pr.n.št. so Egipt zasedli Nubijci (15.dinastija).
• Njihovo vladanje se je končalo z vdorom Asircev opd Asurbanipalom leta 660 pr.n.št., ki so Egiptu vsilili lastnega vladarja.

Pozno obdobje ali Saitska renesansa (650 – 332 pr.n.št)

• Egipt je pod domačo dinastijo kot 26. po vrsti doživel še zadnji razcvet. Znova je bil združen ter gospodarsko uspešen. Krepili so se stiki z Grki, za varnost pa je skrbela najemniška vojska.
• Prestolnica je bila v mestu Sais.
• To obdobje se je končalo s prihodom Perzijcev pod kraljem Kambizom leta 525 pr.n.št., ki je Egipt spremenil v eno izmed provinc. Njihova oblast se je končala s prihodom Aleksandra velikega leta 332 pr.n.št.