Namakanje

NAMAKANJE V EGIPTU

• Življenje v Egiptu se je razvilo v 20 – 50 km široki in približno 70 km dolgi ravnici ob spodnjem toku reke Nil ali Hapi.
• Nil je poplavljal vsako leto v času največje vročine, njegove poplave pa so lahko točno napovedali. Poplave so se začele sredi junija (opletni sončni obrat ali solsticij – čas, ko sta zvezda Sirius in Sonce hkrati vzšla – začetek egipčanskega novega leta), vrh dosegle septembra, oktobra pa se je voda vrnila v rečno strugo. oplave so s seboj nosiletudi blato, katerega rodovitnost je določal železov oksid, ki ga je iz etiopskih gora izpralo monsunsko deževje, zato je bil Nil tedaj rdečkaste barve.
• Ob naraščanju števila prebivalcev, naravno poplavljanje polj ni več zadostovalo, zato so izumili urejene sisteme kanalov in vodnih zbiralnikov.
• Kmetje – felahi so pridobivali novo obdelano zemljo z bazenskim namakanjem nilske doline. Nasipe so gradili pravokotno na tok reke in razdelili porečje na manjša poplavna polja ali bazene. Izkopani prekopi in jarki so dovajali vodo v bazene. po prekopih so odvečno vodo odvedli v drug bazen ali nazaj v reko.
• Višje ležeča polja so namakali s pomočjo šadufov – posebnih naprav za dvigovanje vode. V obdobju helenizma pa so začeli uporabljati vodno kolo ali sakijo.
• Pridelek so želi enkrat letno.

NAMAKANJE V MEZOPOTAMIJI

• Začetke in razvoj opljedelstva je omogočil takoimenovani rodovitni polmesec, ki so ga tvorile države Mezopotamija, Sirija in Palestina, dotaknil pa se je celo Egipta.
• V Mezopotamiji so bile naravne razmere še manj ugodne kot v Egiptu. Vročina je bila hujša, Tigris pa zaradi globoko vrezane struge manj primeren za namakanje. Časovno je bilo poplave težko napovedati, saj so bile odvisne od vremenskih razmer in topljenja snega v Anatoliji.
• Ljudje so se tako redno srečevali s problemom poplav in suš. Poplave so se začele marca in aprila, ko je žito že dozorevalo. Ravno zaradi tega je bilo potrebno poplavno vodo zadrževati. Problem so rešili s pomočjo mreže prekopov in zbiralnikov, kamor so odvajali poplavno vodo in tako osuševali zemjo. Ob poletni suši pa so vodo po kanalih dovajali do njih, saj so se ob začetku vročega poletja (junij) poplavne vode že vrnile nazaj v rečno strugo.
• Za razliko od egipčanskih kmetov so morali v Mezopotamiji kmetje neprestano namakati svoja polja. Zaradi celoletnega namakanja so pridelek želi 2-krat letno.