Beseda Palestina izvira iz Palaistina ali Filistija, dežela Filistejcev. Filistejci so se naselili na obalna območja Palestine v 13. st.pr.n.š.
Okoli leta 2000 pr.n.št. so se na tem območju naselili Feničani, ki so bili kasneje omejeni na obrežno ozemje (Fenicija). Okoli 1700 pr.n.št. so se iz sumerske državice Ur preselila na to področje pastirska plemena pod vodstvom očaka Abrahama.
Prišleke so poimenovali Hebrejci, kasneje tudi Izraelci (tisti, ki se prepirajo z bogom). Del Hebrejcev se je preživljajo z živinorejo, velika suša in pomanjkanje pa jih je prisililo, da so odšli v Egipt.
V Egiptu so živeli na obrobju Nilove delte in delali za faraona. Iz Egipta jih je v 13. st.pr.n.št. popeljal Mojzes v takoimenovano obljubljeno deželo (eksodus). Mojzes je dal ljudstvu tudi prve zakone - 10 božjih zapovedi ali dekalog, ki jih je prejel na gori Sinaj.
Tako so se ponovno naselili v deželi, ki jim jo je obljubil bog Jahve, s katerim je sklenil zavezo Abraham, potrdil pa jo je Mojzes.
Osvoboditev Hebrejcev iz egiptovskega suženjstva praznujejo Židje kot praznik, ki se imenuje Pasha.
Po prihodu iz Egipta so živlei Hebrejci v rodovno – plemenski družbi. Prvotno je bilo 12 plemen, zvezo teh pleme pa imenujemo Izrael. V primeru nevarnosti so se plemena združila in vodili so jih sodniki. Zaradi bojev s Filistejci so izvolili prvega kralja.
Izoblikovala se je država, ki jo je vodil Savel, ki ga je mazilil zadnji sodnik Samuel. Savel je padel v boju s Filistejci na gori Gilboe. Na prestolu ga je zamenjal kralj David (1012 – 964 pr.n.št.) iz rodu Juda, ki se je poročil s Savelovo hčerko Mihalo. David je uspel poraziti Filistejce, zavzel pa je tudi mesto Jeruzalem, ki ga je razglasil za prestolnico. Nastala je enotna država, v kateri so bili združeni tako izraelski kot judovski rodovi.
Višek je država dosegla za časa kralja Salomona (964 – 926 pr.n.št.). S pomočjo Feničanov je na griču Sion zgradil tempelj, posvečen bogu Jahveju. Pospeševal je predvsem razvoj obrti in trgovine.
Po njegovi smrti je država razpadla na:
a) krajlestvo Juda na J z glavnim mestom Jeruzalem
b) kraljestvo Izrael na S z glavnim mestom Samarija
Obe kraljestvi sta bili večkrat napadeni in opustošeni. Asirci so leta 722 pr.n.št. osvojili glavno mesto Samarijo in uničili Izrael, Judo pa so leta 587 pr.n.št. uničili Babilonci in babilonski kralj Nebukadnezar II., ki je porušil Jeruzalem s templjem in prebivalce odpeljal v suženjstvo. Suženjstva jih je rešil šele perzijski kralj Kir I.
Po perzijski nadoblasti je Palestina postala del velike države Aleksandra Velikega. Po njenem razpadu in po smrti Aleksandra je sledila borba med diadohi. Palestino so vključili v svojo državo Selevkidi, ki so obvladovali osrednje ozemlja nekdanje države (del MA, Sirijo, Palestino, Mezopotamijo …)
Ni komentarjev:
Objavite komentar