RAZVOJ MEZOPOTAMIJE

Sumerska civilizacija

• Prvo visoko civilizacijo naj bi med leti 3100 – 3000 pr.n.št. ustvarili v J Mezopotamiji Sumerci, katerih izvor še ni pojasnjen.
• Na oblikovanje civilizacije sta zlasti vplivala trgovina in presežki, ki so se pojavili z razvojem irigacijskega poljedelstva.
• Iz vaških naselij so nastala mesta in razvile so se mestne državice. Najpomembnejše med njimi so bile Ur, Uruk, Lagaš, Babilon, Kiš …
• Vodilno vlogo so imeli svečeniki, iz njihovih vrst je namreč izhajal tudi kralj.
• Kralja so Sumerci imenovali EN, ENSI ali LUGAL in je bil hkrati posvetni ter cerkveni vladar ter človeški zastopnik božanstva posamezne sumerske državice.
• Središče mesta je bil visok terasasti tempelj ali zigurat, ki je predstavljal versko, politično in upravno središče mestne državice.
• V templju je živel tudi kralj, zato so se mestne državice imenovale tudi tempeljske državice. Najpomembnejši vladar tega obdobja je bil Gilgameš (Insumer).
• Za izvajanje kraljevih odlokov je skrbelo uradništvoiz vrst plemstva. Izoblikoval se je državni uradniški aparat, ki je zaradi lažjega delovanja in zaradi gospodarskih potreb v 4. stoletju pr.n.št. izumil pisavo. S pisavo so beležili obseg pobranih davkov, zapisali prve zakone, trgovske pogodbe. Za varnost in red v državi pa je skrbela vojska.

Najpomembnejši dosežki Sumercev so bili:

• iznajdba pisave: podobopis (slikovna znamenja) vrezan na glinene ploščice, iz katerega razvijejo klinopis.
• valjasti pečatnik: kamni valjaste oblike, v katere so vrezovali figure, pozneje tudi napise. Z njim so pečatili posode, omare, vrata, včasih so jih tudi odtiskovali kot podpis.
• gradnja mogočnih templjev – zigurati ali terasasti templji – tempeljske državice.

Akadsko kraljestvo

• Ob koncu 3. tisočletja pr.n.št. so začele na to območje vdirati semitske nomadske skupine, ki so prihajale iz Arabskega polotoka.
• Semitski častnik iz Kiša Sargon 1. (2334 – 2279 pr.n.št.) si je podredil vse sumerske mestne državice in zgradil prestolnico v mestu Akad.
• Semiti so s tem dejanjem postali vodilna politična in vojaška sila Mezopotamije.
• Sargon 1. je osvojil še: severno Mezopotamijo in ozemlje os Perzijskega zaliva so pogorja Amanus, od gorovja Zagros do Sredozemskega morja. Nosil je ime Kralj štirih strani sveta.
• Akadci so v Mezopotamiji ustvarili prvo močno državo, njihovi kralji pa so bili že »božji kralji« oz. so vladali orientalski despoti (=absolutisti + lastniki zemlje), ki so jih ljudje po božje častili.
• Moč akadskega kraljestva so oslabili številni notranji nemiri, kar je omogočilo kralju Urnamuju (2112 – 2095 pr. n. št.), da je osnoval 3. ursko dinastijo. Sumerska civilizacija je doživela kratkotrajen preporod, vendar je država zaradi sporov s sosednjimi ljudstvi kmalu propadla.

Starobabilonsko kraljestvo

• V 19. stoletju pr.n.št. so se na področje Mezopotamije znova naseljevali semitski Amoriti, ki so naselili tudi manj pomembno mesto Babili (Božje dveri)
• Pozneje so Grki mesto imenovali Babilon, pokrajino pa Babilonija. Sprva je bil Babilon le eno izmed številnih mezopotamskih mestnih državic, po zatonu 2. urske dinastije pa je postal središče Starobabilonske države.
• Država je dosegla vrh s kraljem Hamurabijem (1792 – 1750 pr.n.št.), ki je združil celotno Mezopotamijo (ozemlje Sumera in Akada).
• S pomočjo uradnikov je osnoval vzorno državno upravo ter s pomočjo Hamurabijevega zakonika poskrbel za red in pravičnost v državi.

Hamurabijev zakonik

• Hamurabijev zakonik je pomemben vir za proučevanje takratne družbe. Zapisan je v klinopisni pisavi na bazaltnem kamnu. Višina kamna je 2,25 m. Danes Hamurabijev zakonik hranijo v Louvru. Zakonik obsega 282 členov in temelji na talionskem načelu.

• člen 196: Če je človek izbil oko drugega svobodnega človeka, mu bodo izbili njegovo oko.
  člen 197: Če je zlomil kost drugega človeka, mu bodo zlomili njegovo kost.
  Člen 209: Če je udaril hčer drugega svobodnega človeka, tako sa je povzročil njen splav, bo plačal za njen telesni plod sedet seklov srebra.
  Člen 210: Če je ta ženska umrla, bodo usmrtili njegovo hčer.

• Po hamurabijevi smrti so državo napadli Asirci in Kasiti, na prestolu pa sledili šibki vladarji, kar so izrabili Hetiti iz Male Azije in zasedli Babilon.
• Indoevropski Hetiti so se okoli 1900 pr.n.št. z območja južnoruskih step priselili v MA. Podredili so si kulturo zgodnje bronaste dobe in na njenih osnovah osnovali svojo civilizacijo.
• Ustanovitelj hetitske države je kralj Hatuzili, ki si je okoli leta 1600 pr.n.št. podredil hetitske kneze, prestolnico pa prenesel v Hatuzo. Svoj imperij so Hetiti začeli oblikovati okoli leta 1600 pr.n.št. z zasedbo Babilona. V 14. in 13. stoletju pr.n.št. je država postala velesila.
• Proti koncu 13. st.pr.n.št. so državo uničila ljudstva z morja.

Asirsko kraljestvo

• Po propadu Starobabilonskega kraljestva si je zagotovila položaj velesile Asirija.
• Dežela Asur je dobila ime po mestu Asur, ki je ležalo v severnem delu Mezopotamije na desnem bregu reke Tigris.
• Samostojna je postala okoli leta 1400 pr.n.št. V bojnih pohodih so zasedli vso severno Mezopotamijo.
• V 9.st.pr.n.št. se je z vladavino Asurbanipala začelo novo asirsko obdobje. Njegov imperij je segal vse do sredozemske obale. V 8. in 7. st.pr.n.št. je postala Asirska država najmočnejša država starega sveta.
• Kralja Sargon in Asurbanipal sta osvojila vso Mezopotamijo, Fenicijo, Palestino, Egipt dele MA in Irana. Prestolnica je bila takrat v mestu Ninive, ki je bil utrjen z 12 km zidom.
• Velike uspehe so Asirci dosegli zlasti zaradi sobro izurjene vojske, njihove krutosti in oborožitve. Znani pa niso bili le po vojskovanju, ampak tudi po Babilonskih visečih vrtovih, ki so jih zgradili okoli 820 pr.n.št.

Novobabilonska država

• Novobabilonsko kraljestvo je ustanovilo semitsko pleme Kaldejcev.
• Kaldeja je območje ob gornjem delu Perzijskega zaliva. Začetek Kaldejske dinastije v Babilonu sega v leto 626 pr.n.št. Država je obsegala južno Mezopotamijo, Sirijo in Palestino ter je postala velesila pod kraljem Nebukadnezarjem (604 – 562 pr.n.št.).
• Nebukadnezar 2. je leta 587 pr.n.št. uničil kraljestvo Juda in njegovo prestolnico Jeruzalem. V tem času je mesto Babilon obdal z mogočnim obzidjem.