ZUNANJA POLITIKA RIMSKE DRŽAVE (širjenje)

V 4. In 3. Stoletju pr.n.št. se je Rim dvigni nad drugimi italskimi mesti. Razlogi:

• Nepopustljiva in iznajdljiva vojska
• Številčna premoč
• Neenotnost nasprotnikov
• Navezovanje stikov s premaganimi ljudstvi

1.)Širjenje oblasti proti severu in jugu Apeninskega polotoka (do 272 pr.Kr.)

• Na severu so anleteli na Galce (preko alpskih prelazov prodirali v Padsko nižino), ki so poleg Etruščanov (leta 296 pr.Kr. Rimljani osvojijo veji) ovirali širjenje rimske oblasti.
• Prodor proti jugu Apeninskega polotoka in prodor proti Siciliji so ovirali Grki in Kartažani, ki so z vojnimi ladjami obvladovali vsak svoj del Sredozemlja.
• Grška mesta je v boju z Rimom podprl epirski kralj Pir, ki se je izkrcal v Italiji z najemniško vojsko; Rimljani je ne premagajo, vendar vojna povzroči tako veliko žrtev, da je vojskovodja Pir vzkliknil: »Še ena takšna zmaga, pa smo uničeni!« - Pirova zmaga.
• Vojne s Pirom (280 – 275 pr.n.št.) so se končale z zmago Rimljanov, ki so po tem zavladali nad celotnim Apeninskim polotokom.

2.)Širjenje v sredozemski svet (do 146 pr.Kr.)

• Širjenje je ovirala Kartagina, močna pomorska sila, ki je svoj vpliv iz severne Afrike razširila na Sicilijo in Španijo.
• S Kartažani so se Rimljani spopadli v Punskih vojnah (Rimljane so Kartažani imenovali Punci)
• Rimljanom je v 1. Punski vojni (264 – 241 pr.Kr.) z ladjevjem in izurjeno pehoto uspelo iztrgati Kartažanom Sicilijo, ki postane njihova provinca
• Nato zavzamejo še Sardinijo in Korziko ter ustanovijo drugo provinco
• V času 1. Punske vojne so Rimljani posegli tudi čez Jadran na ilirski Balkan (območje Črne Gore, porazili so kraljico Tevto) in se utrdili na južnem delu Ilirika.
• V 2. Punski vojni (218 – 201 pr.n.št.) je Kartažanski vojskovodja Hanibal (iz Hispanije) prek Pirenejev in Alp prodiral (s sloni) na apeninski polotok ter premagal Rimljane (najhujši poraz Rimljanov v Kanah 216 pr.Kr. v južni Italiji)
• Med tem se je rimski vojskovodja Scipion Afriški z močno vojsko izkrcal v bilžini Kartagine; Hanibal se je moral vrniti domov v pomoč domačinom; v novih spopadih so bili Rimljani močnejši – Rim postane gospodar: zahodnega Sredozemlja, kar je pomenilo začetek velikega rimskega osvajanja.
• V času 2. Punske vojne so si podredili v severni Italiji živeča keltska ljudstva in ustanovili kolonije (z rimskim ali latinskim pravom); Rimljani so nadzorovali Padsko nižino in tam ustanovili provinco Gallio Cisalpino.
• V začetku 2. Stoletja pr.n.št. so se Rimljani spopadli tudi z Makedonijo in jo skupaj z Grčijo leta 146 pr.n.št. spremenili v provinco (194 pr.n.št. osnujejo provinci Hispanio Ulterior in Hispanio Citerior).
• V letih 149 do 146 pr.n.št. je potekala 3. Punska vojna, v kateri je bilo emsto Kartagina uničeno, prebivalstvo pa zasužnjeno, mestno ozemlje preorano, ozemlje nekdanje Kartažanske države (današnji Tunis) pa spremenili v provinco Afriko.
• Na vzhodu pa so iz države Pergam v Mali Aziji ustanovili provinco Azijo, Sirija in Egipt pa sta prišla pod Rimski protektorat.
• Rimljani so dokončno zavladali Sredozemlju – rimska država je postala svetovna država – imperij.