Na apeninskem otoku je že v zgodovinski dobi (Alpe pokrite z ledeniki) živel pračlovek – o njegovem življenju pričajo ohranjeni ostanki orodja, orožja, nakita in jamskih risb.
V bronasti dobi in starejši železni dobi so v današnji Italiji živela številna samostojna plemena, ki so bila etično in kulturno zelo različna.
Zaradi ugodnega podnebja je bila Italija privlačna dežela za nove naseljence: prvotnim prebivalcem so se okoli leta 1000 pr.n.št. priključili priseljenci indoevropskega izvora Italiki – Italska plemena (ime današnje Italije)
Začela se je indoevropeizacija Apeninskega polotoka:
- Latino faliski
- Oskiško – umbrijsko – sabelska plemena
- Iliri (pleme: Japigi, Davni, Mesapi, Apuci, Piceni, Vineti)
- Liguri (avtohtoni staromediteranski prebivalci)
- Grki (J del, V Sicilija)
- Etruščani: Naselili severno od reke Tibere – ozemlje današnje Toskane
Močno vplivali na kulturni in politični razvoj Apeninskega polotoka
Etruščani naj bi bili počasi nastajajoča mešanica prvotnih – avtohtonih sredozemskih prebivalcev in priseljencev iz egejskega in maloazijskega območja
Etruščani so Grke imenovali Tireni – izvor za Tirensko morje, Rimljane pa Tusci – izraz za današnjo pokrajino Toscano.
Ukvarjali so se s pastirstvom, poljedelstvom n trgovino
Vodilni položaj v etruščanski družbi so imele aristokratske – plemiške družine, na čelu katerih so bili posvetni poglavarji
Pomembno vlogo v etruščanski družbi je imela družina
Etruščani so s svojim političnim in družbenim načinom življenja, kot s svojo umetnostjo, religijo, gradbeništvom in pisavo vplivali na zgodnji Rim
Rimljani od Etruščanov prevzamejo način gradnje cest, vodovodov, mostov in prekopov
Etruščanska religija je bila mnogobožna – politeizem, častili so bogove nbes, zemlje in morja, najvišji etruščanski bog je bil Tinia in boginja njegova žena Uni.
Znani so po svojih nekropolah, sarkofagih in grobnicah
Pisava je bila prevzeta iz grškega Alfabeta iz Kum (Cumae) – izoblikujejo svojo vrsto pisave, ki so jo posredovali Rimljanom
Etruščani pomembni posredniki med staro Grčijo in Rimom
Od njih Rimljani prevzamejo tudi gladiatorske igre, zmagoslavne pohode – triumf, prerokovanje.
NASTANEK RIMA
Rojstvo mesta – legenda ni zgodovina
OBDOBJE SEDMIH RIMSKIH KRALJEV (8 – 6. Stoletje pr. Kr.)
Romul: prvi rimski kralj in ustanovitelj mesta Rim; uvedel septimontium (praznik sedmih gričev); prihod priseljencev in naselitev na Kapitol (legenda o ugrabitvi Sabink)
Numa Pompilij: vladal miroljubno, dal sestaviti koledar, ki so ga predstavljale lunine spremembe
Tul Hostilij: napadel in osvojil mesto Alba Longa (prednik mesta Rima); prebivalstvo nasilno odpeljano na Kapitol.
Amk Arcij: obranil napade ilirskih plemen, ki so se razširila proti Rimu; uspeh je izkoristil za utrditev mesta in ga razširil z graditvijo mosta čez Tibero; v njegovem času je nastalo tudi pristanišče Ostia ob izlivu reke Tibere v morje, kar omogoči razvoj rimske trgovine.
Tarkvinij Prisk: prvi etruščanski kralj, ki je zavladal Rimu; na Kapitolu je dal postaviti svetišče največjemu rimskemu bogu Jupitru, dal zgraditi velik stadion in gledališča in uvedel rimske igre;
Servij Tulij: drugi etruščanski kralj, dokončal gradnjo t.i. Servijanskega obzidja, ki je zajemalo vseh 7 gričev, na Aventinu je dal zgraditi svetišče boginji Diani; pripisujejo mu družbeno reformo, s katero je po premoženju razdelil državljane in njihove obveznosti na 5 davčnih razredov.
Tarkvinij Superbus (Ošabni): zadnji rimski kralj etruščanskega rodu, brezobzirni tiran, na oblast je prišel po umoru svojega tasta Servija Tulija; z njegovim vladanjem niso bili zadovoljni zato so ga leta 509 pr.Kr. odstavili in izgnali iz dežele; z njim se je končalo okoli 250 – letno obdobje rimskih kraljev in tudi etruščanske oblasti nad Rimom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar