S premaganimi mesti so sklepali pogodbe in vsako mesto je imelo svoje ugodnosti zato so se med seboj sprla = način vladanja divide et impera – deli in vladaj
Rimska uprava na apeninskem polotoku je temeljila na mestnih občnah, ki so bila v različnih odnosih do Rima:
- Rimske državljanske kolonije – prebivalci so Rimski državljani
- Municipiji – samouprava mesta – prebivalci statusa poldržavljani
- Zavezniška mesta – mesta z avtonomijo – državljani nimajo državljanskih pravic
Ločimo 3 osnovne skupine prebivalstva:
- Državljane v pravem poitičnem pomenu – rimski državljani le prebivalci mesta Rim (kasneje z osvajanji in reformami je rimsko državljanstvo postopoma dobilo svobodno prebivalstvo posameznih območij, 212 pa vsi svobodni v imperiju)
- Poldržavljani ali municipes – zakonsko izenačeni z Rimljani, vključeni v legije, a nimajo volilne pravice
- Zavezniki – nimajo državljanskih pravic
Rimska uprava v sredozemlju
Zasedena ozemlja v Evropi, Aziji in Afriki so Rimljani spremenili in imenovali province
Načelovali so jim magistrati – rimski uradniki, največkrat konzuli in pretorji (predstavniki iz vrst odslužene sodne oblasti v Rimu)
Za finančne zadeve skrbeli kvestorji
Mesta v provincah delila v 2 skupini:
- Svobodna mesta – popolna avtonomija (ne plačujejo davkov, po pogodbi prispevajo vojsko)
- Nesvobodna mesta – notranja samouprava, plačevali vojne davke tribut
Ni komentarjev:
Objavite komentar