BOJ PLEBEJCEV ZA ENAKOPRAVNOST

Zaradi veliko večjega bogastva in sodelovanja v vojski in drugih dolžnosti v državi so plebejci:

• Zahtevali pravico do političnega soodločanja in varstvo pred samovoljo patricijev
• Ustanovili plebejsko skupščino (494 pr.n.št. na Sveti gori)
• Imenovanje dveh plebejskih – ljudskih zastopnikov tribunov (kasneje 10) s pravico veta
• Ustanovitev decemvirata (priprava 1. Zakonika)

Pod grožnjo izselitve plebejcev so patriciji popustili.
Plebejci so sklicevali lastne, neuradne ljudske skupščine; dosegli izvolitev dveh ljudskih tribunov s pravico veta.
Najpomembnejše norme obnašanja so zapisali (45 pr.n.št.) je nastalo 12 plošč – kot pisan zakonik (vseboval je zasebno, kazensko, procesno, družinsko, dedno in pogodbeno pravo), ki je bil postavljen na rimskem trgu – forumu
Pridobili še pravico do mešanje poroke, dostop do nižjih uradniških služb, kasneje vstop v senat
Leta 287 pr.n.št. so dobili vsi svobodni rimski državljani politične pravice in sklepi plebejskih skupščin so dobili veljavo zakona – boj plebejcev za enakopravnost se je končal.

Pravice rimskega državljana so bile:

• Ius suffragii – volilna pravica
• Ius militae – pravica do vojaške službe v rimski legiji
• Ius provocationis – pravica do priziva na ljudstvo zoper sodno odločitev, ki jo ima prizadeti državljan za krivično
• Ius census – premoženjska pravica