sreda, 03. september 2008

ZGODOVINA KOT VEDA

1.) Pojmovanje zgodovine
Znanost, ki na podlagi zgodovinskih virov proučuje razvoj človeštva od njegovih začetkov pa do danes.
* Je celota preteklih dogajanj. - tok časa in dogodkov (tabelska slika)
* Je splošnoizobraževalni predmet, ki oblikuje naša obzorja.
* Mati modrosti. (Cicero)
Zgodovina je humanistična veda (v ospredju proučevanja je človek - lat. homo) in družboslovna veda (preučuje človekovo življenje v družbi).
Zgodovinopisje - historiografija spreminja našo preteklost v zgodovino.
Samostojno delo: refleksija na besedo zgodovina ter zapis le-te na lističe.
Delo zgodovinarja: a) iskanje virov
b) kritika virov
c) ugotavljanje in povezovanje dejstev

2.) Zgodovinski viri:
Zgodovinski viri so preostanki preteklosti, ki nam govorijo o nekem prostoru in času.
Delitev zgodovinskih virov:
  • materialni ali tvarni viri: človek ustvarjal in uporabljal v vsakdanjem življenju (delo arheologov), hranijo muzeji (narodni muzej v Ljubljani - 1888) - vrste muzejev
  • nematerialni ali ustni viri: človeška miselna dejavnost, legende, običaji, šege, pripovedke
  • pisni viri: pisni preostanki iz preteklosti, del arhivskega gradiva (gr. archeion) - Arhiv RS
  • avdiovizualni viri: sodobni zapisi o vsakdanjem življenju
Kaj je falzifikat? Ponaredek.

3.) Pomožne zgodovinske vede
Arheologija - veda o izkopaninah
Paleografija - veda o starih pisavah
Kronologija - veda o času (različno štetje časa: Grki od prve olimpijade 776 pr. n. št., Rimljani od nastanka Rima 753 pr. n. št., Arabci od bega Mohameda iz Meke v Medino (hedžra) 622, Židje od nastanka sveta 3760 pr. n. št., kristjani od kristusovega rojstva v 6. letu)
Diplomatika - veda o listinah, predvsem srednjeveških
Heraldika - veda o grbih (pojavili so se v srednjem veku)
Sfragistika - veda o pečatih
Numizmatika - veda o novcih
Epigrafika - veda o napisih
Toponomastika - veda o izvoru in pomenu krajevnih imen
Genealogija - veda o rodoslovju (sorodstveni prepleti)
Arhivistika - veda o arhivskem gradivu

4.) Delitev zgodovine
periodizacija zgodovine - delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja
Glede na prostor:
a) lokalna
b) nacionalna
c) obča ali svetovna
Glede na čas:
a)prazgodovina (značilnosti - praskupnost, stalna naselitev)
b) stari vek (sužnjelastništvo)
c) srednji vek (fevdalni sistem - fevdalizem)
d) novi vek (socializem, začetek kapitalizma)
e) sodobnost (različne nove družbe oblike)
Glede na vsebino:
a) gospodarska
b) politična
c) vojaška
d) športna
e) kulturna
f) socialna

5.) Zgodovinska obdobja
- prazgodovina (od 2 milijard let do 3500 pr. n. št.)
- stari vek (3500 pr. n. št. do 476, se pravi do propada Z rimskega cesarstva)
- srednji vek (476 do 1492, se pravi do Kolumbovega odkritja Amerike)
- novi vek (1492 - 1918 - konec 1. sv. vojne oz. 1905 - amaterska razlaga - neki ruski cesar iz obdobja absolutizma pomori 5000 demonstrantov)
- sodobnost

Ni komentarjev:

Objavite komentar