OD KRIZE REPUBLIKE DO CESARSTVA

· Osvajanja spremenila podobo rimske države ter vplivala na njen gospodarski, družbeni, kulturni razvoj
· Izkoriščanje provinc je pomemben in bogat vir dohodka
· Večanje državnega bogastva je omogočilo razkošnejše življenje Rimljanov
· Krepi veličino mesta Rim, ki postane središče zahodnega sveta

1.) Kriza republike
Po dolgotrajnih vojnah in velikih vojaških uspehih je v polovici 2. In v 1. Stoletju pr.Kr. rimska država zašla v krizo.
Vzroki:
· Bogati veleposestniki pokupili vso zemljo – povzročilo propad malih kmetov
· Krepilo nasprotja med bogatimi in revnimi
· Nastali 2 politični skupini: optimati (zastopali interese bogatih plemiških družin) in populari (branili interese ljudstva)
· Ljudska tribuna brata Tiberij in Gaj Grakh sta s poskusi agrarne reforme skušala ustaviti propadanje kmetov (oba umorjena)
· Vpadi tujih ljudstev (najnevarnejša germanska plemena Kimbrov in Tevtov z severa in numidijski kralj Jugurto – ozemlje današnje Alžirije)
· Konzul Gaj Marij – reformiral vojsko (opremljala država, v njej služil vsak nad 16 let star moški – ne glede na premoženje, vojaki dobivali plačo, bili deležni vojnega plena in oskrbe pri vojni)
· S takšno vojsko, ki je bila pravzaprav najemniška, mu je uspelo ustaviti germanska ljudstva in premagati Jugurta v Numidiji
· Toda novo vojsko so vojskovodje izkoriščali za svoje interese – izbruhne državljanska vojna med Marijem (podpirali populari) in Sulo (podpirali optimati)
· Marij umre, Sula se razglasi za diktatorja in utrdi oblast aristokracije
· Številni upori v novo osvojenih provincah
· Konflikt Rimjanov z Italskimi zavezniki, ki so zahtevali popolne državljanske pravice

2.) Prehod v cesarstvo
Krizo republike so leta 60 pr.Kr. izkoristili trije politiki in vojskovodje ter se v uporu proti senatu povezali v prvi triumvirat (60 – 53 pr.n.št.): Gaj Julij Cezar (podpora ljudstva), Pompej (vojska) in Kras (denar)
Med sabo so se sprli in oblast je po zmagi v državljanski vojni prevzel Cezar – postane dosmrtni diktator, konzul in vrhovni svečenik, ni odpravil republike
Cezar je zatrl upore Galcev, napadel Britanijo, zadržal germanska ljudstva na Renu, v Mali Aziji zatrl upore in dosegel mir, v Egiptu je princesi Kleopatri pomagal na prestol.
Cezarjeve reforme:
· Ustanavljal kolonije in naseljeval vojaške veterane in rimske reveže
· Uvedel javna gradbena dela
· Razdeljeval revnim žito
· Prebivalcem Sicilije in S Italije podelil rimsko državljanstvo
· Senat razširil na 900 članov (vključil tudi predstavnike provinc)
· Z zakoni omejil razkošje
· Izvedel reformo koledarja (namesto luninega je uvedel sončnega, ki je trajalo 365 dni in četrtino dneva = Julijanski koledar – ohranil se je do 16. Stoletja)
· Njegove reforme so kazale prizadevanja za neomejeno oblast, zato so ga leta 44 pr.Kr. v senatu ubili zarotniki, ki sta jih vodila Brut in Kasij

3.) Principat (Avgust – prvi med enakimi!)
Po Cezarjevi smrti se je začel drugi triumvirat (43 – 31 pr.Kr.), ki so ga sestavljali Mark Antonij, Mark Lipid in Gaj Oktavjan
Lipid postane vrhovni svečenik, med Antonijem, ki je našel zaveznico v Kleopatri v Egiptu in Oktavijanom se je začel boj za oblast
Leta 31 pr.Kr. je v bitki pri Akciju ob Z obali Grčije zmagal Oktavijan (zasedel Egipt in ga spremenil v rimsko provinco)
Oktavijan je postal dosmrtni tribun, konzul, vrhovni svečenik in vrhovni poveljnik vojske; senat mu je podelil naziv Augustus – vzvišeni, sam pa se je imenoval Princeps – prvi. S tem je postal 1. Rimski cesar imperator in vladal vse življenje.
Začelo se je obdobje principata: oblast si delita cesar in senat, ki je ponavadi le potrjeval, kar je sklenil cesar, ljudski zbor je izginil
Avgustova vlada je pomenila obdobje miru:
· Odpravljena vsa večja nasprotja
· Razvoj gospodarstva (trgovine in obrti)
· Povečanje blaginje prebivalstva
· Pri izvajanju svoje oblasti se je naslanjal na plačane uradnike iz senatorskih in viteških vrst in predvsem vojsko(varovala ga je telesna straža 10.000 vojakov pretorijancev – vojaška elita)
· Brezplačno delil žito

4.) Rimska vojska
· Glavna opora rimskih cesarjev, ki je postala poklicna, čeprav so bili legionarji rimski državljani in ne tuji najemniki
· Poleg redne vojske obstajale tudi pomožne čete (sestavljali prebivalci provinc)
· V legijah služili 20 – 25 let
· Vojsko je oboroževala država, po končani vojaški službi so imeli veterani pravico, da se naselijo v provinci, kjer so dobili v last posest
· Rimljani so svoje zmagovalce na bojnih pohodih spremljali z navdušenjem – triumf = zmagovalni pohod; po pomembnejših pohodil in zmagah so vojskovodjem in cesarjem postavili slavolok zmage; ovenčani so bili z lovorjevim vencem

5.) Meje rimskega cesarstva
· Zaradi osvajalnih pohodov rimskih cesarjev so nastajale nove province, od koder so se v Rim stekali vse večji dohodki in vedno več sužnjev.
· V tem odobju glavna mesta dosegla vrhunec: gradili svetišča, palače, trge
· Visoki rimski uradniki so vodili province, odločali o upravljanju ter izkoriščanju podrejenih območij in prebivalcev.
· Tribut – vojni davki, ki so jih Rimljani pobirali v provincah so pomenili bogat vir dohodka za Rim
· Glede ne upravo so se province delile na cesarske ali vojaške ali senatorske
· Rimljani so province hitro romanizirali (vsilili svoj jezik, kulturo, rimsko pravo, vero, način mišljenja in življenja)
· Nosila romanizacije so bili rimski uradniki, pa tudi novi priseljenci (veterani, trgovci, obrtniki, kmetje, vojska in duhovščina)
· Konec 1. In v začetku 2.stoletja n.št. je rimsko cesarstvo doseglo največji obseg.
· Province so omogočale razcvet države: v njih je bila uvedena enotna uprava, obdavčenje in pravna varnost prebivalstva, odpravljeno pa je bilo tudi ropanje in pretirano izkoriščanje.

6.) Življenje v rimskem cesarstvu
Razlika med bogatimi in revnimi se je vedno bolj povečevala.
Gospodarstvo:
· Slonelo na kmetijstvu, zemljo so si prilastili veleposestniki latifundisti
· Na latifundijah – velikih posestvih, so gojili oljke, vinsko trto in se ukvarjali z živinorejo.
· V neogradnem gospodarstvu sta bili najpomembnejši obrt in trgovina
· Razvilo se je tudi rudarstvo
Rimska družba:
· Ostaja razslojena glede pravic kot premoženja njenih članov
· Višji sloj družbe so predstavljali cesar, senatorji, visoki uradniki, veleposestniki, vitezi (equites), ki so bogatili predvsem s trgovino, bančnimi posli in vojnim plenom
· Večina rimskega prebivalstva so bili mali in srednji kmetje, obrtniki in delavci v velikih delavnicah – svobodno ljudstvo
· Ob različnih krizah so životarili in živeli le od državne podpore (brezposelnost) – da se ne bi upirali so jim država, cesarji in bogati razdeljevali hrano in prirejali različne igre (panem et circenses – kruha in iger!)
· Na dnu družbene lestvice so bili sužnji, ki niso bili osebno svobodni, najslabše je bilo državnim sužnjem (delali v kamnolomih, galjoti = veslači na galejah, na polju), boljši položaj so imeli hišni sužnji (služabniki, kuharji, zdravniki, učitelji), največ sužnjev je bilo vojnih ujetnikov.
Kruha in iger:
· Strastno predajali raznovrstnim družabnim igram
· Tri različne vrste predstav: dirke z vozovi, boji gladiatorjev v areni in gledališke igre.
Življenski slog rimskih prebivalcev
· Bivališča bogatih in revnih razlikovala
· Večina rimskega prebivalstva revna
· V mestih stanovali v tesnih, slabo grajenih večnadstropnih stavbah (insulah)
· Z vodo oskrbovali iz javnih vodnjakov
· Uporabljali javna stranišča (latrine)
· Nasprotje so bila bivališča bogatašev: največji notranji prostor v rimski hiši je bil atrij
· V mestih so bila javna kopališča (terme), ki so bila predvsem kraj družabnega življenja
· Tudi otroštvo je bilo odvisno od premoženja.