ZUNANJA POLITIKA RIMSKE DRŽAVE (širjenje)

V 4. In 3. Stoletju pr.n.št. se je Rim dvigni nad drugimi italskimi mesti. Razlogi:

• Nepopustljiva in iznajdljiva vojska
• Številčna premoč
• Neenotnost nasprotnikov
• Navezovanje stikov s premaganimi ljudstvi

1.)Širjenje oblasti proti severu in jugu Apeninskega polotoka (do 272 pr.Kr.)

• Na severu so anleteli na Galce (preko alpskih prelazov prodirali v Padsko nižino), ki so poleg Etruščanov (leta 296 pr.Kr. Rimljani osvojijo veji) ovirali širjenje rimske oblasti.
• Prodor proti jugu Apeninskega polotoka in prodor proti Siciliji so ovirali Grki in Kartažani, ki so z vojnimi ladjami obvladovali vsak svoj del Sredozemlja.
• Grška mesta je v boju z Rimom podprl epirski kralj Pir, ki se je izkrcal v Italiji z najemniško vojsko; Rimljani je ne premagajo, vendar vojna povzroči tako veliko žrtev, da je vojskovodja Pir vzkliknil: »Še ena takšna zmaga, pa smo uničeni!« - Pirova zmaga.
• Vojne s Pirom (280 – 275 pr.n.št.) so se končale z zmago Rimljanov, ki so po tem zavladali nad celotnim Apeninskim polotokom.

2.)Širjenje v sredozemski svet (do 146 pr.Kr.)

• Širjenje je ovirala Kartagina, močna pomorska sila, ki je svoj vpliv iz severne Afrike razširila na Sicilijo in Španijo.
• S Kartažani so se Rimljani spopadli v Punskih vojnah (Rimljane so Kartažani imenovali Punci)
• Rimljanom je v 1. Punski vojni (264 – 241 pr.Kr.) z ladjevjem in izurjeno pehoto uspelo iztrgati Kartažanom Sicilijo, ki postane njihova provinca
• Nato zavzamejo še Sardinijo in Korziko ter ustanovijo drugo provinco
• V času 1. Punske vojne so Rimljani posegli tudi čez Jadran na ilirski Balkan (območje Črne Gore, porazili so kraljico Tevto) in se utrdili na južnem delu Ilirika.
• V 2. Punski vojni (218 – 201 pr.n.št.) je Kartažanski vojskovodja Hanibal (iz Hispanije) prek Pirenejev in Alp prodiral (s sloni) na apeninski polotok ter premagal Rimljane (najhujši poraz Rimljanov v Kanah 216 pr.Kr. v južni Italiji)
• Med tem se je rimski vojskovodja Scipion Afriški z močno vojsko izkrcal v bilžini Kartagine; Hanibal se je moral vrniti domov v pomoč domačinom; v novih spopadih so bili Rimljani močnejši – Rim postane gospodar: zahodnega Sredozemlja, kar je pomenilo začetek velikega rimskega osvajanja.
• V času 2. Punske vojne so si podredili v severni Italiji živeča keltska ljudstva in ustanovili kolonije (z rimskim ali latinskim pravom); Rimljani so nadzorovali Padsko nižino in tam ustanovili provinco Gallio Cisalpino.
• V začetku 2. Stoletja pr.n.št. so se Rimljani spopadli tudi z Makedonijo in jo skupaj z Grčijo leta 146 pr.n.št. spremenili v provinco (194 pr.n.št. osnujejo provinci Hispanio Ulterior in Hispanio Citerior).
• V letih 149 do 146 pr.n.št. je potekala 3. Punska vojna, v kateri je bilo emsto Kartagina uničeno, prebivalstvo pa zasužnjeno, mestno ozemlje preorano, ozemlje nekdanje Kartažanske države (današnji Tunis) pa spremenili v provinco Afriko.
• Na vzhodu pa so iz države Pergam v Mali Aziji ustanovili provinco Azijo, Sirija in Egipt pa sta prišla pod Rimski protektorat.
• Rimljani so dokončno zavladali Sredozemlju – rimska država je postala svetovna država – imperij.

RIMLJANI

APENINSKI POLOTOK PRED NASTANKOM RIMA
Na apeninskem otoku je že v zgodovinski dobi (Alpe pokrite z ledeniki) živel pračlovek – o njegovem življenju pričajo ohranjeni ostanki orodja, orožja, nakita in jamskih risb.
V bronasti dobi in starejši železni dobi so v današnji Italiji živela številna samostojna plemena, ki so bila etično in kulturno zelo različna.
Zaradi ugodnega podnebja je bila Italija privlačna dežela za nove naseljence: prvotnim prebivalcem so se okoli leta 1000 pr.n.št. priključili priseljenci indoevropskega izvora Italiki – Italska plemena (ime današnje Italije)
Začela se je indoevropeizacija Apeninskega polotoka:

• Latino faliski
• Oskiško – umbrijsko – sabelska plemena
• Iliri (pleme: Japigi, Davni, Mesapi, Apuci, Piceni, Vineti)
• Liguri (avtohtoni staromediteranski prebivalci)
• Grki (J del, V Sicilija)
• Etruščani: Naselili severno od reke Tibere – ozemlje današnje Toskane
  Močno vplivali na kulturni in politični razvoj Apeninskega polotoka
  Etruščani naj bi bili počasi nastajajoča mešanica prvotnih – avtohtonih sredozemskih prebivalcev in priseljencev iz egejskega in maloazijskega območja
  Etruščani so Grke imenovali Tireni – izvor za Tirensko morje, Rimljane pa Tusci – izraz za današnjo pokrajino Toscano.
  Ukvarjali so se s pastirstvom, poljedelstvom n trgovino
  Vodilni položaj v etruščanski družbi so imele aristokratske – plemiške družine, na čelu katerih so bili posvetni poglavarji
  Pomembno vlogo v etruščanski družbi je imela družina
  Etruščani so s svojim političnim in družbenim načinom življenja, kot s svojo umetnostjo, religijo, gradbeništvom in pisavo vplivali na zgodnji Rim
  Rimljani od Etruščanov prevzamejo način gradnje cest, vodovodov, mostov in prekopov
  Etruščanska religija je bila mnogobožna – politeizem, častili so bogove nbes, zemlje in morja, najvišji etruščanski bog je bil Tinia in boginja njegova žena Uni.
  Znani so po svojih nekropolah, sarkofagih in grobnicah
  Pisava je bila prevzeta iz grškega Alfabeta iz Kum (Cumae) – izoblikujejo svojo vrsto pisave, ki so jo posredovali Rimljanom
  Etruščani pomembni posredniki med staro Grčijo in Rimom
  Od njih Rimljani prevzamejo tudi gladiatorske igre, zmagoslavne pohode – triumf, prerokovanje.
  

NASTANEK RIMA
Rojstvo mesta – legenda ni zgodovina

• Rim naj bi bil ustanovljen 21.04.753 pr.Kr. na Palatinu – enem od sedmih rimskih gričev. S tem so Rimljani začeli tudi svoje štetje, ohranila pa se je pravljična legenda o Romulu in Remu z rimsko volkuljo.
• Ok.leta 1000 pr.Kr. so na enem od sedmih gričev – Palatinu nastale prve manjše naselbine; arheološki ostanki dokazujejo, da so se prve vasi razvile okoli leta 800 pr.n.št. na gričih Palatin, Kvirinal, Viminal, Eskvilin
• Ker so griče ločevale ostro zarezane strmine in zamočvirjene doline, se naselbine nekaj časa razvijajo neodvisno druga od druge in se povežejo šele kasneje.
• Kasneje poselijo še Celij, Aventin in Kapitol.

OBDOBJE SEDMIH RIMSKIH KRALJEV (8 – 6. Stoletje pr. Kr.)
Romul: prvi rimski kralj in ustanovitelj mesta Rim; uvedel septimontium (praznik sedmih gričev); prihod priseljencev in naselitev na Kapitol (legenda o ugrabitvi Sabink)
Numa Pompilij: vladal miroljubno, dal sestaviti koledar, ki so ga predstavljale lunine spremembe
Tul Hostilij: napadel in osvojil mesto Alba Longa (prednik mesta Rima); prebivalstvo nasilno odpeljano na Kapitol.
Amk Arcij: obranil napade ilirskih plemen, ki so se razširila proti Rimu; uspeh je izkoristil za utrditev mesta in ga razširil z graditvijo mosta čez Tibero; v njegovem času je nastalo tudi pristanišče Ostia ob izlivu reke Tibere v morje, kar omogoči razvoj rimske trgovine.
Tarkvinij Prisk: prvi etruščanski kralj, ki je zavladal Rimu; na Kapitolu je dal postaviti svetišče največjemu rimskemu bogu Jupitru, dal zgraditi velik stadion in gledališča in uvedel rimske igre;
Servij Tulij: drugi etruščanski kralj, dokončal gradnjo t.i. Servijanskega obzidja, ki je zajemalo vseh 7 gričev, na Aventinu je dal zgraditi svetišče boginji Diani; pripisujejo mu družbeno reformo, s katero je po premoženju razdelil državljane in njihove obveznosti na 5 davčnih razredov.
Tarkvinij Superbus (Ošabni): zadnji rimski kralj etruščanskega rodu, brezobzirni tiran, na oblast je prišel po umoru svojega tasta Servija Tulija; z njegovim vladanjem niso bili zadovoljni zato so ga leta 509 pr.Kr. odstavili in izgnali iz dežele; z njim se je končalo okoli 250 – letno obdobje rimskih kraljev in tudi etruščanske oblasti nad Rimom.

ORGANIZACIJA REPUBLIKE

Senat in ljudska skupščina sta sestavljala zakonodajno oblast, magistratura pa izvršno oblast – nosilca izvršne oblasti sta bili 2 konzula.
Z letom 287 pr.n.št. je obstajala še ljudska skupščina.

Pravosodje so vodili:

• Pretorji (2-8) – vodili pravosodje
• Kvestorji (4) – javne finance
• Cenzorja (2) – nadzorovanje javnega
• Edili (4) – skrb nad ulicami, templji, javnimi deli in javnimi igrami
• Ljudski tribuni (10) – obramba plebejcev

Službe za dobo enega leta – s kontrolo oblasti onemogočali, da bi si posamezniki prigrabili preveč moči
Tako konec rimske aristokratske republike (=rimska ustavna ureditev je postala na videz demokratična) – demokratična republika

RIMSKA DRŽAVA –KRALJEVINA (752 – 509 pr.n.št.)

• Po izročilu Rimu vlada 7 kraljev: rimski kralj je imel sodno, versko, vojaško in politično oblast, naslov ni bil deden
• Kralju je svetoval senat.
• Ljudstvo se je zbiralo v plemenski skupščini (zavračali ali sprejemali sklepe kralja in senata)

NASTANEK ARISTOKRATSKE REPUBLIKE

Leta 509 pr.n.št. se je rimsko plemstvo in plebejci uprli zadnjemu rimskemu kralju Tarkviniju Ošabnemu – ukinili so monarhijo in vzpostavili republiko (res publica = javna stvar ali stvar ljudstva)

Po padcu kraljev vsa oblast v rokah patricijev. Iz njih vsako leto volili:

• 2 konzula – politična, vojaška, pravosodna oblast, v času vojne zamenjal diktator
• Uradnika z nazivom pontifex maximus – najvišja verska oblast
• Nižje uradnike
• Deloval je še senat – kot svet sestavljen iz 300 senatorjev
• Ob teh organih delovala še ljudska skupščina – vključevala odrasle moške z rimskim državljanstvom.

BOJ PLEBEJCEV ZA ENAKOPRAVNOST

Zaradi veliko večjega bogastva in sodelovanja v vojski in drugih dolžnosti v državi so plebejci:

• Zahtevali pravico do političnega soodločanja in varstvo pred samovoljo patricijev
• Ustanovili plebejsko skupščino (494 pr.n.št. na Sveti gori)
• Imenovanje dveh plebejskih – ljudskih zastopnikov tribunov (kasneje 10) s pravico veta
• Ustanovitev decemvirata (priprava 1. Zakonika)

Pod grožnjo izselitve plebejcev so patriciji popustili.
Plebejci so sklicevali lastne, neuradne ljudske skupščine; dosegli izvolitev dveh ljudskih tribunov s pravico veta.
Najpomembnejše norme obnašanja so zapisali (45 pr.n.št.) je nastalo 12 plošč – kot pisan zakonik (vseboval je zasebno, kazensko, procesno, družinsko, dedno in pogodbeno pravo), ki je bil postavljen na rimskem trgu – forumu
Pridobili še pravico do mešanje poroke, dostop do nižjih uradniških služb, kasneje vstop v senat
Leta 287 pr.n.št. so dobili vsi svobodni rimski državljani politične pravice in sklepi plebejskih skupščin so dobili veljavo zakona – boj plebejcev za enakopravnost se je končal.

Pravice rimskega državljana so bile:

• Ius suffragii – volilna pravica
• Ius militae – pravica do vojaške službe v rimski legiji
• Ius provocationis – pravica do priziva na ljudstvo zoper sodno odločitev, ki jo ima prizadeti državljan za krivično
• Ius census – premoženjska pravica

RIMSKA DRUŽBA

• živeli so v rodovno plemenski skupnosti
• rod ali genus: izstopale družine = familiae, na čelu je bil družinski poglavar pater familias (patron), ki je imel »neomejeno oblast«. Dtužine so sestavljale:
• bratstva ali kurije – sestavljena iz 10 rodov
• pleme ali tribus – sestavljeni iz desetih kurij. Rimljani so bili razdeljeni v 3 plemena – vsi skupaj pa so tvorili populus Romanus (rimsko ljudstvo)
• v začetnem obdobju vsi poljedelci – zemlja je bila dolgo skupna, last vsega rimskega ljudstva. Taki zemjli so pravili »ager publicus«.
• rimska družba se je delila na 2 stana: na patricije (potomce prvotnih naseljencev. Sklicevali so se na svoj plemiški rod ter poreklo, edini pravi rimski državljani, imeli so vse politične pravice in monopol nad vsemi funkcijami v državi) in plebejce (to so bili prebivalci okoliških ozemelj in potomci prebivalcev, ki so se naselili kasneje. Bili so osebno svobodni, a brez političnih pravic. Imeli so predvsem dolžnosti kot plačevanje davkov, kasneje vojaška obveznost. Preživljali so se z obrtjo, trgovino in poljedelstvom; sčasoma je del plebejcev začel propadati – zadolževanje in suženjstvo, del pa postajati vse bogatejši – nasprotje med stanovoma. Bogati plebejci si zahtevali soudeležbo v političnem življenju.